Zmedeni ukrepi, nejasne prioritete, nič ne gre v pravo smer

Z včerajšnje novinarske konference. Govoril je sicer predvsem Robert Golob, navzoči pa so bili še iz koalicijskih strank Levica in SD, kjer očitno to zmedenost tudi podpirajo. (Vir: Zajem zaslona)

Poslanska skupina Gibanje Svoboda je v državni zbor vložila spremembo zakona, po katerem naj bi bilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje s 1. septembrom 2023 preneseno na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). 

Dodatno zdravstveno zavarovanje, ki je zdaj prostovoljno, nameravajo spremeniti v obvezno in s tem tudi izterljivo. Plačevati bi ga morali vsi, tudi tisti, ki tega zdaj ne zmorejo. Okoli 5 odstotkov državljank in državljanov je takšnih.

Znesek v višini 35 evrov mesečno pa bi bil še nekoliko višji kot je zdaj.

V Golobovem Gibanju Svoboda so predlog sprememb pripravili na hitro, domala čez noč, v paniki. Golob naj bi bil histeričen, ker jim javnomnenjska podpora zelo hitro pada. Hkrati je Inštitut 1. oktober (prej iniciativa Za upokojence Slovenije) za včeraj dopoldne napovedal novinarsko konferenco in nato vložitev njihovega predloga zakona o ukinitvi zdravstvenega zavarovanja.

“Zmedeni ukrepi, nejasne prioritete, napoved številnih reform, nobena od teh ne gre v pravo smer,” pa je predlog Golobove koalicije včeraj na novinarski konferenci komentiral poslanec Zvone Černač. Tudi ukrepi, ki jih je na področju zdravstva do sedaj predstavila vladna koalicija, so po njegovih besedah “votlo drevo”. V SDS so tudi prepričani, da gre le “zganjanje cenenega piarja” in “votlost” predlaganih ukrepov.

Dodal je, da se v SDS zavedajo, da je treba spremeniti sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a ne na tak način. Hkrati je spomnil na Golobove besede, ko je po koalicijskem vrhu na temo zdravstva v začetku letošnjega leta napovedal, da se bo vlada zdravstvene reforme lotila v središčni točki, pri ZZZS.

“Vendar pa doslej nismo videli še nobenega zakona, ki bi urejal preoblikovanje ZZZS niti kakšnega drugega zakonskega predloga, ki bi ljudem olajšal dostop do zdravstvenih storitev, skrajšal čakalne vrste, preprečil kaos, ki nastaja pri izbiri osebnega zdravnika,” je dejal Černač.

A. M.