Državni svetnik Gregor Korene je bil v državni svet izvoljen kot predstavnik posavskih občin. Njegov cilj je, kot pravi, prispevati k poenotenju stališč posavskih občin o temah, ki se jih tičejo, in njihove poenotene interese nato zagovarjati na ravni države. Glede pokrajin pravi, da bo državni svet najverjetneje še letos pripravil nov predlog za njihovo uvedbo.
Novembra lani ste bili kot predstavnik Posavja izvoljeni za člana Državnega sveta RS? Kaj bi glede na izkušnje, ki ste jih dobili do danes, rekli o tem, kaj lahko kot državni svetnik iz posavske regije naredite za samo Posavje?
V državni svet sem bil izvoljen kot eden izmed 22 predstavnikov lokalnih interesov. Z ostalimi kolegi svetniki, prav tako predstavniki lokalnih skupnosti, se idealno dopolnjujemo ob razmislekih in diskusijah, ki se dotikajo področij, ki jih pokrivamo. Tu gre večinoma za naloge in ureditve, ki so v pristojnosti občin. S področja operative lokalnih skupnosti, šolstva, gospodarstva ter kmetijstva.
Pred Posavjem, podobno kot tudi pred ostalimi regijami, je obdobje polno izzivov. Ljudi, ki živijo tu, se bodo v prihodnje nedvomno dotaknile problematike širitve nuklearne elektrarne, izgradnja odlagališča odpadkov iz NEK, migrantska politika države, integracija obmejnih območij z obeh strani meje po odpiranju le-te, uvajanje pokrajin ter še mnoge druge teme. Diskusija o naštetih se večinoma vodi centralno v Ljubljani, prav tako se tam sprejemajo tudi odločitve o vsem tem. Moja naloga bo predvsem, da dogajanje na vseh omenjenih področjih spremljam, prenašam orise načrtov države na lokalno raven ter preko dela v državnem zboru vračam kritično mnenje naših prebivalcev, gospodarstvenikov, županov itd.
Kakšna načela oziroma interese v grobem zastopate pri delu v državnem svetu in kako se ta načela in interesi pokrivajo z interesi Posavja?
Kot že omenjeno, v skladu z zakonom zastopam v državnem svetu lokalne interese posavskih občin. Moj cilj je povezovati občine, njihova vodstva, v poenotenju stališč glede vsakokratne problematike, ki se bo dotikala našega širšega okolja ter ga nato zagovarjati pri samem delu v državnem svetu. Sicer pa sem bil v času konstituiranja sedmega mandata državnega sveta imenovan v še dve delovni telesi državnega sveta – v komisijo za lokalne interese in regionalni razvoj ter komisijo za mednarodne odnose in evropske zadeve.
Kakšen je posluh zdajšnje sestave državnega sveta za ustanovitev pokrajin? Ali se morda v ozadju pripravlja nov poskus, da se jih uvede?
Člani državnega sveta v prejšnjem mandatu so pripravili za obravnavo, po mojem mnenju, zelo dober predlog zakona. Mnenje trenutne vlade je odprlo nekaj dodatnih vprašanj, zato smo se člani tega sklica državnega sveta odločili, da predlog zakona dopolnimo v točkah, katere vlada ocenjuje kot nedodelane ali sporne v procesu sprejema predlagane zakonodaje. S tem je nam v državnem svetu kot tudi državljanom poslala jasno sporočilo, da uvedba pokrajin ni na seznamu prednostnih nalog te koalicije, čeprav gre za ureditev, ki je predpisana že v sami ustavi. To dejstvo je za nas državne svetnike, predstavnike državljanov, nesprejemljivo in bo nedvomno rezultiralo temu, da enotno pristopimo k popravkom že obravnavanega predloga oz. ponovni vzpostavitvi zakonodajne iniciative še v tem letu.
Kako pa je zdajšnja sestava državnega, glede na vaša opažanja, naklonjena občinam in njihovemu razvoju?
Državni svet deluje na področju različnih interesov, ne zgolj lokalnih. Res je, da smo predstavniki lokalnih interesov v večini, vendar delujemo uravnoteženo. Zato sem mnenja, da tako kot znamo mi prisluhniti problematiki, ki se dotika denimo interesov delojemalcev ali ostalih, tako se tudi predstavniki drugih interesnih skupin konstruktivno vključijo v vsebine s področja lokalne problematike.
Kot opažanje lahko podam še dodatno mnenje, da smo svetniki v veliki meri enotni pri odločanju, si zaupamo v smislu, da vsak predstavnik svojih interesov dobro pozna obravnavano materijo ter državnemu svetu predlaga odločitev, ki je ustrezno pretehtana. Sicer pa smo šele na začetku mandata, ta enotnost zagotovo ni samoumevna tudi za v prihodnje.
Kako pomemben je državni svet v trenutni kostelaciji političnih sil v državi, ko se zdi, da je politična levica tako močna, da lahko, razen sprememb ustave, sprejme karkoli, kar lahko na koncu pripelje tudi do skrajnosti. Kakšno vlogo ima pri tem državni svet, predvsem v smislu, da je neka protiutež temu?
Sam ne vidim primarno nalogo državnega sveta v tem, da je protiutež aktualni oblasti. Državni svet namreč ni politični organ, ampak skupek predstavnikov interesov. Primarna naloga državnega sveta je po mojem v tem, da se z vladajočo strukturo dopolnjuje in jo “prisili” v to, da dela bolje, hitreje, sprejema boljše odločitve, zakone, reforme.
Drži, da nas mnogi predlogi trenutne koalicije zmotijo ali celo menimo, da niso prijazni, koristni državljanom, vendar smo do sedaj večino obravnavanega ustrezno uskladili ter predlagali v sprejem modificiran predlog. Ne pozabimo pa, da ima državni svet v skrajnih primerih na voljo tudi instrument veta. Tega smo v trenutnem mandatu uporabili že dvakrat, kar prav tako govori samo za sebe o tem, kakšna je dinamika dela v državnem svetu ter da pristopamo k obravnavi zadev kritično in natančno sledimo interesom, ki jih zastopamo.
V. S.