INTERVJU Matej Renko: Največji izziv slovenskega kmetijstva je ohranjanje konkurenčnosti pred uvozom

V nedeljo, 6. oktobra, bodo potekale volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Pogovarjali smo se z kandidatom v volilni enoti Brežice Matejem Renkom, ki kandidira na listi Društva forum za kmetijstvo in podeželje SDS.

V nadaljevanju objavljamo intervju z Matejem Renkom.

Kako se bi opisali v nekaj stavkih? Kdo ste in od kod prihajate? S kakšno dejavnostjo se ukvarjate?

Sem Renko Matej, oče štirih sinov, zaposlen, ki veliko delujem prostovoljno v različnih društvih v občini Sevnica. Vpet sem tudi v delovanje govedorejskega društva Sevnica ter opravljam funkcijo predsednika nadzornega odbora Kmečke zadruge Sevnica.

Izhajam iz hribovske vasi Leskovec nad Šentjanžem. Na naši kmetiji se ukvarjamo z vzrejo govejih pitancev in s kravami dojiljami. Smo srednje velika kmetija, ki redi 25 govedi, naša želja je, da ohranjamo kmetijo, jo posodabljamo in delujemo kot družinska hribovska kmetija.

Katere so glavne prioritete, za katere se boste zavzemali, če boste izvoljeni v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije?

Zavzemanje za boljšo ekonomsko vzdržnost slovenskih kmetij, ki bi proizvajale hrano slovenskim potrošnikom. Zaščititi slovenskega kmeta in kmetijska zemljišča pred namerami, ki niso v prid kmetu. Samooskrba pa je močan dejavnik, na katerega bi morali polagati večjo pozornost.

Kateri so po vašem mnenju največji izzivi, s katerimi se danes soočajo slovenski kmetje in kmetijstvo?

Največji izziv kmetijstva je ohranjanje konkurenčnosti na trgu slovenskega kmeta pred uvozom hrane v našo državo. Slovenski potrošniki sledijo akcijskim cenam trgovcev, ki hrano uvažajo vprašljive kakovosti. S tem načinom zagotovo ni svetle prihodnosti za slovenskega kmeta in naše državljane.

Za ohranjanje kmetijske dejavnosti se odloča vse manj mladih. Kako bi jih spodbudili, da ostanejo ali vstopijo v kmetijski sektor?

Zagotovo se danes mladi veliko težje odločajo za nadaljevanje kmetovanja na svojih kmetijah saj ne vidijo ekonomske in socialne varnosti. Vzpodbujanje mladih je mogoče z vzpostavitvijo boljših pogojev in podpore, ki jih lahko nudi država.

Specifika slovenskega podeželja so male kmetije. Kako bi okrepili podporo manjšim kmetom, da bi ti ohranjali svojo dejavnost v prihodnje?

Tudi manjše kmetije se morajo posodabljati, zato nujno potrebujejo njim primerne razpise, na katere se lahko prijavijo. Razpisi nikakor ne sledijo potrebam majhnih in srednjih velikih kmetij in to je narobe. Zato se kmetije zapirajo, saj mladi ne želijo več s svojimi službami in odrekanjem vzdrževati svojih kmetij.

V zadnjih letih v medijih vse pogosteje spremljamo prizore protestov nezadovoljnih kmetov, tako doma kot v tujini. S kakšnimi ukrepi bi Republika Slovenija in Evropska unija morali priti nasproti kmetom, da se ti ne bi počutili zapostavljene?

Evropska zakonodaja vsak dan bolj omejuje slovenskega in evropskega kmeta. Različne organizacije plasirajo skozi medije neverodostojne informacije, ki škodujejo kmetu. Na takšen način se javnosti prikazuje, da je kmetijska panoga nekaj slabega in se ustvarja slabo mnenje o kmetu.

Določeni zakoni, ki jih sprejema politika, samega kmeta še bolj potiskajo v kot. Zato prihaja do upora kmetov, ki nimajo druge izbire kot se upreti proti nesmiselnim ukrepom, ki jim jih politika nalaga.

ČAS JE ZA SPREMEMBO, TUDI V KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI SLOVENIJE. 6. OKTOBRA NAMENI SVOJ GLAS LISTI DRUŠTVU FORUM ZA KMETIJSTVO IN PODEŽELJE SDS.