S predvideno novo plačno lestvico v javnem sektorju je Golobova vlada poskrbela, da se bo najvišjim funkcionarjem zagotovila možnost, da pridejo do direktorskih plač. Medtem pa marsikoga jezi, da se navadnim javnim uslužbencem obetajo plače, ki se bodo komaj kaj zvišale.
Del predloga plačnega zakona predstavlja tudi uvrstitev funkcionarjev na plačno lestvico, o čemer pa se vladna stran seveda ni pogajala s sindikati javnega sektorja. Najvišjim funkcionarjem, in sicer predsednici republike, predsedniku vlade, predsednici DZ in predsedniku vrhovnega sodišča, se bodo na podlagi prenove novega plačnega sistema najbolj drastično zvišale plače. Ti bodo namreč skupaj uvrščeni v 67. plačni razred. Glede na sedanja razmerja se jim bo tako plača zvišala za kar 45 odstotkov. Dobro bodo zaslužili tudi ministri s povišanjem od 38 do 41 odstotkov, njihove izhodiščne plače bodo po novem med 7609 in 8073 evri bruto.
Od 45 do 50 odstotkov se bodo plače zvišale predstavnikom ljudstva v hramu demokracije. Ti bodo po novem imeli od 6187 do 7837 evrov bruto. Za kar 76 odstotkov je predvideno zvišanje plače predsedniku Protikorupcijske komisije (KPK). S tem mu pripada plača v višini 6963 evrov bruto.
Varuhu človekovih pravic in predsedniku Računskega sodišča RS se obeta izhodiščna plača v višini 8072 evrov bruto. Višje plače se seveda obetajo tudi okrožnim (od 5832 do 6187 evrov bruto) in okrajnim sodnikom (5031 do 5497 evrov bruto). Od slabih 55 do 71 odstotkov bodo višje plače županov. Najvišjo si lahko seveda obeta župan prestolnice – 8072 evrov bruto, župan drugega največjega mesta 7609 evrov bruto, najnižjo pa župan občin z do 2 tisoč prebivalci (4603 evrov bruto). A kot kaže, višje plače funkcionarjem ne zadostujejo, saj se jim je povrhu zagotovilo še dodatnih osem dni dopusta.
Po poročanju Večera pa navkljub velikemu zvišanju plač med funkcionarji in direktorji vlada nezadovoljstvo. Denimo direktorju mariborskega UKC in mariborskemu rektorju se ne zdi prav, da sta kolega iz prestolnice uvrščena dva plačilna razreda višje. Nezadovoljstvo pa po navedba Siola vlada med direktorji največjih občinskih uprav, saj bodo predvsem ti, ki vodijo najmanjše občinske uprave, dobili tudi do 67-odstotno povišico, sami naj bi namreč želeli višje plačilo.
Tistim pod minimalno plačo zakon ne bo pomagal
Pravijo, da naj bi bil omenjeni zakon usklajen s sindikati, a ne z vsemi. Izjavo o usklajenosti je namreč podpisalo 30 sindikatov. Med drugim podpisov nista prispevala sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije in zdravniški sindikat Fides. Sindikat vojakov Slovenije je denimo kritičen, ker se z zakonom ne odpravlja neustavnega kvoruma. Kot smo že poročali, omenjeni sindikat meni, da reforma, ki jo uvaja vlada, ne odpravlja nesorazmerij, kar je priznala tudi sama. Kljub temu ni jasno definirala, kaj za njih ta nesorazmerja predstavljajo. Medtem ko so bila nesorazmerja pri funkcionarjih in direktorjih očitno prepoznana, saj se njihove plače znatno povečajo, bodo tisti z najnižjimi prejemki prejeli le nekaj evrov povečanja, ki jih ne bodo občutili zaradi že obstoječih doplačil do minimalne plače.
Kritični sindikati in opozicija
“Vojaškim in policijskim uslužbencem bodo plače postopoma dvignili za tri plačne razrede v štirih letih, medtem ko bodo drugi poklici prejeli višja povišanja,” so izpostavili kritično in dodali, da to ustvarja vtis, da vlada namerno slabša položaj vojske in policije. Odprava plačnih nesorazmerij naj bi predstavljala cilj plačne reforme, a po njihovo bodo ta ostala in se celo povečala. “Vsak zakon bi naj bil jasen, določen, ljudem razumen, da vsak zna razbrati svoj položaj iz tega zakona,” je predsednik sindikata Gvido Novak izpostavil na nedavni seji odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in dodal, da to za ta zakon ne velja. “Imamo plačne skupine, podskupine, ki so različne od klasifikacije dejavnosti, poklicev”.
Da se z reformo plačnega sistema krivice oziroma anomalije občinskih redarjev v plačnem sistemu ne odpravljajo, je prepričan predsednik Sindikata občinskih redarjev Slovenije Matjaž Frangež. Kot je ta povedal med pripombami na seji, se jim uvrstitev občinskih redarjev v plačni razred ne zdi primerna, saj so le-ti v zadnjem času pridobili več novih pooblastil in pristojnosti, ki pa niso ovrednotena. Po besedah Frangeža je delovno mesto občinskega redarja deležno največjih sistemskih anomalij v celotnem javnem sektorju, saj imajo “namreč zakonsko priznan status pooblaščene uradne osebe s posebnimi pooblastili, ki so mimogrede policijska pooblastila,” a “status in plačilo za delo nista urejena temu primerno oziroma primerljivo z ostalimi pooblaščenimi uradnimi osebami”. Kot je med drugim še dejal, “neupravičenost občinskih redarjev do dodatka za stalnost in dodatnega pokojninskega zavarovanja vsekakor predstavlja sistemsko anomalijo in diskriminatornost”.
Državni svetnik Jožef Školč je na omenjenem odboru med drugim opozoril, da se je odprlo vprašanje tudi pri teh plačah županov. Po njihovo bi bilo treba župane iz kategorij šest (2 do 5 tisoč prebivalcev) in sedem (do 2 tisoč prebivalcev) uvrstiti v višji plačni razred. Kot je izpostavil, imajo “župani enake odgovornosti ne glede na to, koliko duš šteje posamezna občina in da imajo s tega vidika tudi nekaj upravičenj do tega, da se v večji meri izenačijo”. “Veliko, veliko pripomb smo dobili od vseh združenj, od posameznih občin; danes imam občutek, kot da so nebodigatreba,” je v zvezi s številnimi pripombami občin izpostavila poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. Poslanec SDS Andrej Kosi je opozoril, da je bizarno, kako se je določalo plačo županov večjih in manjših občin. Nesprejemljivo se mu zdi, da država s tem sporoča, da je župan manjše občine manj pomemben kot župan večje občine. “Župani so enaki pred zakonom vsi, imajo enako odgovornost,” je izpostavil in dodal, da so župani manjših občin veliko več v kontaktu z ljudmi in rešujejo mnogo več težav in problemov lokalnih skupnosti kot župani večjih občin. Slednji pa je med drugim opozoril, da se tukaj ne rešuje pomembnega sektorja – zdravstva, saj sindikati tega niso podpisali. Tako ne Fides kot tudi ne sindikat delavcev zdravstvene nege in sindikat zobozdravnikov.
“Ne morem se strinjati, da je zakon usklajen s sindikati, dokler ni usklajen z vsemi sindikati,” je poudarila poslanka Čadonič Špelič in ob tem dodala, da “prvo največjo neznanko predstavlja kolektivna pogodba, vsebina, ki bo povedala, kakšen v resnici bo ta plačni sistem, koliko in kdaj bodo javni uslužbenci dejansko dobili plačila”. Kot pravi poslanka NSI, si upa trditi, da danes nihče ne ve, “kdaj in koliko bo dejansko imel svojo plačo, glede na to, v katero kolektivno pogodbo oziroma panožno kolektivno pogodbo bo kasneje sodil”. Prav tako je opozorila, da je zavajajoč stavek, da v naši državi nihče ne bo imel manj, kot je minimalna plača. Opozorila je, da že zdaj “delodajalci, ali je to država, lokalna skupnost ali posamezne gospodarske družbe, ljudem doplačujejo do minimalne plače. Torej je prav, da rečemo bobu bob.” Da gre v tem konkretnem primeru za populistične pamflete, je izpostavil tudi poslanec SDS Andrej Poglajen. “Ta zakon je pač ena odskočnih desk, ki jih boste koristili seveda za kampanjo,” je ocenil.
Toliko o tem, da bo reforma prinesla pravično razdelitev dohodkov in izboljšanje življenjskih pogojev za vse. Nedavno je inženir računalništva in publicist Tomaž Štih na vprašanje, za koliko se bodo delavcem dvignile plače, izpostavil: “Za nič, reforma velja le za javni sektor oz. na dolgi rok negativno, saj bodo morali delavci ta račun plačati z davki in višjimi cenami.” Kot meni, gre za “kvaliteten sindikalno-vladni nateg delavstva z manipulacijo s kategorijama minimalne in osnovne plače”. Ko vlada tistim z osnovnimi plačami, nižjimi od minimalne plače, te dvigne na raven minimalne plače in drug mesec na račun dobijo natanko enako vsoto denarja, plačajo natanko enako vsoto prispevkov, in to delodajalce stane natanko toliko kot vse mesece pred tem, je posvaril.
Vir: Nova24TV
