Volitve: Novakova, Hojs in Bogovič o vojnah na pragu Evrope in zelenem prehodu

FOTO: 24ur.com

V 24UR Fokus so se v soboto soočili kandidati sorodnih strank z desnega pola: Ljudmila Novak – Nova Slovenija – krščanski demokrati, Aleš Hojs– Slovenska demokratska stranka in Franc Bogovič – Slovenska ljudska stranka. V nadaljevanju povzemamo njihova stališča glede vojn v neposredni bližini Evrope ter zelenega prehoda.

Vojne na pragu Evrope

“Jasno smo povedali, da je vsaka agresija na nedolžne ljudi nesprejemljiva, so pa navade teroristov drugačne, oni v prve vrste postavljajo ženske in otroke. Hamasu to ni tuje,” je povedal Hojs. Novakova je izpostavila, da je Hamas prvi napadel Izrael. “Vemo pa, da so evropske države razdeljene, zato tudi Evropska unija pri ukrepanju nima take moči.” Obžaluje, da je Slovenija zamudila priložnost, da bi postala mediator med sprtima stranema.

Bogovič je o vojni v Gazi dejal, da je najprej potrebno obsoditi napad Hamasa na Izrael in to, kar Izrael sedaj počne. “Za nas je sprejemljivo, da bi v sklopu premirja na koncu priznali obe strani, tudi oni dve med sabo.” 

Na vprašanje, ali bi Slovenija sprejela palestinske begunce, tako kot ukrajinske, je Hojs odgovoril, da je v okolici Gaze več držav, ki podpirajo Palestince. “Ne razumem, zakaj bi jih premeščali tisoče in tisoče kilometrov, če zraven njih živijo Palestinci v Jordaniji, Turčiji,” je povedal Hojs in nato dodal, da si vsak, ki je potreben pomoči, zasluži sprejem.

Zeleni prehod 

Novakova kot eno od tem ključnih za prihodnost Evropske unije in Slovenije izpostavlja podnebne spremembe ter pametni zeleni prehod. Bila je tudi članica odbora za okolje, zdravje in varnost hrane. Ampak pet podnebnih in okoljskih organizacij ji je v analizi njenih glasovanj na področju zelenih tem pripisalo vlogo fosila. Od 100 točk jih je prejela le 24. Gre torej zdaj za prazne predvolilne obljube? “Ne. Tako EPP kot NSi se zavzemamo za razumem zeleni prehod. Podpiramo tisto, kar je izvedljivo, da ne povzročimo dodatne škode. Treba je prisluhniti kmetom, kaj je zanje uresničljivo, tudi sami pa bodo morali uporabljati bolj trajnostna gnojila.”

Bogovič trdi, da komisija pri zelenem dogovoru ni šla po pravi poti in poudarja prehransko varnost. Ampak kot razkriva analiza okoljevarstvenega portala DeSmog, se je kot član evropskega odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (med januarjem 2020 in julijem 2023) kar 48-krat sestal s predstavniki kmetijske industrije, lobijev, kar je 8-krat več kot s predstavniki, ki zastopajo javnost. Kaj so imeli od tega majhni slovenski kmetje in potrošniki? “Sestal sem se z vsemi, ki so želeli sestanke z mano. To, kar je predlagala komisija in evropska levica, je pomenilo prekinitev kmetovanja na skoraj polovici površin.” Protesti kmetov po Evropi pa so po njegovem mnenju dokaz, da politika ni šla v pravo smer.

“Tisti, ki zagovarjajo popolno ukinitev pesticidov in gnojil, naj gredo pogledat na Šrilanko. Po dveh letih je bila lakota, predsednik je moral zbežati iz države. V SLS, kot zagovorniki kmetijstva, tega nismo dopustili,” je o kmetijski politiki dodal Bogovič.

Hojs je povedal, da podnebne spremembe so težava, a hkrati dodal, da je trenutna komisija sprejela odločitev, “da se leta 2035 v Evropi ne bodo smeli več prodajati motorji z notranjim izgorevanjem”.  Po njegovem mnenju so bile te odločitve napačne, sam pa da se zavzema za zelen prehod, a v drugačnem tempu.

Vir: 24ur.com