Banka Slovenije je s 1. novembrom zaostrila pravila, po katerih lahko banke odobravajo posojila. Ukrep, s katerim se želi Banka Slovenije očitno “oddolžiti” za neukrepanje pred desetletjem, ko so banke potrošnikom ponujale “pokvarjena” posojila v švicarskih frankih, bo najbolj prizadel tiste z nižjimi dohodki in upokojence.
Banke bodo morale tako pri kreditiranju prebivalstva od zdaj upoštevati nove minimalne standarde. Pri potrošniških posojilih je Banka Slovenije omejila najdaljšo možno dolžino odplačevanja, pri potrošniških in stanovanjskih posojilih pa razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca.
Dolžina potrošniškega posojila je lahko tako od zdaj do največ sedem let oziroma 84 mesecev. Razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca ne sme več presegati 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za del posojilojemalčevega dohodka, ki presega omenjeni prag. Imetniku kredita bo ob tem po plačilu obroka moralo ostati 76 odstotkov bruto minimalne plače, če ima vzdrževane družinske člane, pa sorazmerno več.
Na področju stanovanjskih posojil ukrep ne prinaša bistvenih novosti. Novost je, da razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca ne sme preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Priporočilo Banke Slovenije bankam, ki pa ni zavezujoče, pa je, da razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ne presega 80 odstotkov.
V praksi to pomeni:
- če ima posojilojemalec s štiričlansko družino z dvema mladoletnima otrokoma 1119 evrov plače (povprečna neto plača), lahko njegov mesečni obrok znaša največ 167 evrov, pri čemer lahko potrošniško posojilo na sedem let znaša največ 11.500 evrov, stanovanjsko posojilo na 20 let pa največ 30.000 evrov. V tem primeru se lahko vsak od staršev štiričlanske družine zadolži največ do 30.000 evrov, skupaj torej za 60.000 evrov.
Na združenju bank na podlagi statističnih podatkov ocenjujejo, da posojila pri bankah ne bo več moglo dobiti:
- 57 odstotkov upokojencev (213.000 od 380.000), ki prejemajo starostno pokojnino do 700 evrov,
- vsaj 20 odstotkov zaposlenih (114.000), ki prejemajo neto plačo do 928 evrov in preživljajo ali sopreživljajo enega otroka.
Tudi v višjih razredih neto plač od 10 do 25 odstotkov zaposlenih zaradi novega sklepa ne bo moglo dobiti kredita, so izračunali.
Ukrep je tudi sicer naletel na veliko razburjenja. Mnogi ga vidijo predvsem kot popravljanje slabe vesti Banke Slovenije, ko pred nekaj več kot desetletjem ni ukrepala zoper banke, ko so se posojilojemalcem pod pretvezo, da gre za stabilna in zanesljiva posojila, ljudem ponujale posojila v švicarskih frankih, za katera pa se je pozneje izkazalo, da so za potrošnike škodljiva. Banke potrošnikov namreč niso opozarjale, kaj se lahko zgodi, če se se tečaj franka bistveno spremeni, zaradi česar so se mnogi ob naraščanju tečaja znašli v hudih finančnih stiskah.
M. P.
