Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je včeraj na Gradu Sevnica izbral najbolj skrbne lastnike gozdov, letos že petindvajsetič. Na slovesni podelitvi priznanj so govorci izpostavili predvsem pomen nege mladega gozda za oblikovanje odpornih in trajnostnih gozdov ter dobrega sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo.
V vsaki od 14 območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije so izbrali lastnika gozda, ki izstopa po zglednem gospodarjenju z gozdom, tesni življenjski povezanosti z njim, strokovni izvedbi del v gozdu in spoštovanju večnamenske vloge gozdov. Ti lastniki si prizadevajo za varno delo v gozdu, skrbijo za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva. Tovrstni promociji skrbnega gospodarjenja z gozdom se pridružujeta tudi Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2023 po območnih enotah ZGS so:
- Slavko Šorli, OE Tolmin;
- Janez Kramar, OE Bled;
- Tomaž Smrtnik, OE Kranj;
- Ladislav Renko, OE Ljubljana;
- Miro Udovič, OE Postojna;
- Aleš Bambič, OE Kočevje;
- Ivan Tonkovič, OE Novo mesto;
- Zdenko Pivec, OE Brežice;
- Peter Žuraj, OE Celje;
- Marko Jeraj, OE Nazarje;
- Alojz Potočnik, OE Slovenj Gradec;
- Vladimir Borka, OE Maribor;
- Janez Ferencek, OE Murska Sobota;
- Agrarna skupnost Štorje, OE Sežana.
Lastniki gozdov so priznanja prejeli na slovesnosti, ki je potekala na Gradu Sevnica, zbrane pa so nagovorili slavnostni govorniki: Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, mag. Alenka Korenjak z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije in župan gostujoče Občine Sevnica Srečko Ocvirk. Nagrajence je prvič pozdravila tudi gozdarska kraljica Andreja Vidmar.
Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, se je na podelitvi priznanj zahvalil najbolj skrbnim lastnikom gozdov za njihov prispevek k ohranjanju slovenskih gozdov in dodal: »Družba gre v smeri digitalizacije in tudi gozdarstvo na široko odpira vrata novim tehnologijam. Te bodo omogočale učinkovito spremljanje obsega škode, načrtovanje obnovitvenih ukrepov in nudenje potrebne pomoči lastnikom gozdov pri upravljanju s svojim gozdom. Kljub vsem novitetam pa bo ostal nepogrešljiv pristen stik med revirnimi gozdarji in lastniki gozdov, kjer se pokaže moč sodelovanja in skupnih prizadevanj. Prav to sodelovanje je ključni pogoj za uresničevanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, za realizacijo načrtovanih del in za uspešno sanacijo posledic naravnih ujm v gozdovih. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi uspeli obnoviti naše gozdove in jih pripraviti na izzive, ki nam jih prinaša prihodnost.«
ZDENKO PIVEC, najbolj skrbni lastnik gozda v Območni enoti Brežice, živi svojo veliko družino v Oglarski deželi, v vasi Prelesje nad Mirensko dolino. Tradicionalnosti kreposti slovenske kmetije mu dajeta tako oče in mati kot bratje in sestre, ki se ob vikendih srečujejo na kmetiji s svojimi družinami. Znajo skupaj poprijeti za dela na kmetiji s 30 ha gozda. Srednjegorska kmetija je poleg gozdarjenja usmerjena še v predelavo mlečnih izdelkov. Vesel je, da oba otroka rada gresta z njim v gozd. Žena je učiteljica na podružnični šoli Dole pri Litiji. Je gasilec in namestnik predsednika Gasilske zveze v Občini Litija. Aktiven član Društva lastnikov gozdov Sopota – Laško ter Zadruge Trebnje – Krka, kakor tudi Kmetijsko gozdarske zbornice. Ve, da brez kvalitetnega znanja ni odličnosti na podeželju, zato ima sam opravljene vse tri gozdarske nacionalne poklicne kvalifikacije. Rad priskoči na pomoč pri izobraževanju mlajših podeželanov na več področjih in je močno vpet v dela lokalne skupnosti. Pristopil je k oddelčnemu gozdarjenju, kar pomeni celostno gospodarjenje in načrtovanje. Tako je z gozdnimi vlakami načrtno uredil svoj gozd in izvlek lesa iz gozda nadomestil z vožnjo z gozdno prikolico. Ve, da brez nege gozda ni zdravega in odpornega gozda. V pomoč pri kakovostnem in varnem delu v gozdu so mu tudi gozdarski razpisi, t. i. PRP. Pravi, da je srečen, da lahko dela in kraljuje na svoji zemlji ob podpori tako gozdarske kot kmetijske javne službe, ob pogledu na svojo družino in naravo od Gorjancev, Jatne, Snežnika do Triglava.
Vir: Zavod za gozdove Slovenije
