Mihael Petančič: “Glede odločitve za kandidaturo v organe KGZS nisem imel pomislekov, izzivov je veliko”

Mihael Petančič iz Piršenbrega se poleg službe ukvarja tudi s kmetijstvom, na domači kmetiji s 27 hektarji zemljišč se ukvarjajo z vinogradništvom, sadjarstvom, pridelavo vrtnin, vzrejo goveje živine, ostalim poljedelstvom in gozdarstvom.  

Stanje v kmetijstvu pozna zelo dobro, ve tudi, čemu je treba nameniti največ pozornosti, zato kandidira v Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Svet Območne enote KGZS, volitve bodo v nedeljo, 4. oktobra 2020.

47-letni Mihael Petančič je tudi predsednik Krajevne skupnosti in gasilec, tokrat pa smo ga nekoliko povprašali o razlogih za kandidaturo v organe KGZS, njegovemu programu, pa tudi o vlogi zbornice in stanju v kmetijstvu.

Iz potrjenih list kandidatov in kandidatur je razvidno, da kandidirate v Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Svet Območne enote KGZS. Kaj vas je vodilo h kandidaturi, kakšne izzive ste si zastavili?

Glede odločitve nisem imel pomislekov saj sem dobil kar nekaj pobud s strani članov zbornice in tudi podporo stranke SDS. Izzivov je veliko. Prispevati znanje in izkušnje, da bo kmetovanje zopet postalo najlepši in spoštovanja vreden poklic, ter bo poklic kmeta privlačen tudi za mlade.

Kaj  so ključne točke vašega programa?

To so:

  • Slovenski kmetje smo največje podjetje s preko 120.000 delavcev.
  • Ustanovitev vzajemnega sklada za sanacijo naravnih ujem v kmetijstvu.
  • Zbornica postati kvaliteten, strokoven in dostopen servis za svoje člane.
  • Poštena cena za zdravo, slovensko pridelano hrano.
  • Gozd naj ponovno postane kmetova banka.
  • Slovenskemu kmetu slovensko zemljo.
  • Zagotoviti je treba medgeneracijsko solidarnost pri prevzemu in predaji kmetij.
  • Ureditev razmer  na področju zveri in živali.

Kmetijstvo vam je blizu, s čim se ukvarjate na vaši kmetiji?

Z kmetijstvom so se ukvarjali že starši. Sam pa sem začel po vrnitvi iz  Ljubljane. Kljub redni zaposlitvi pri samostojnem podjetniku še kmetujem na 27 ha. Dejavnost na kmetiji so:  vinogradništvo- prodaja vina, sadjarstvo marelice in breskve, manjši obseg  maline, špargliji letos smo dodali še češnje. Imamo tudi govedo – prosta reja telic, poljedelstvo in gozdarstvo.

Kako sicer ocenjujete dosedanje delo KGZS, ali ste bili doslej vpeti v to?

Delo KGZS sem spremljal  že do sedaj. Veliko zadev je potrebno še urediti, izboljšati, poenostaviti. Določene zadeve se sproti spreminjajo  in so za kmeta tudi breme in izguba časa. Zbornica bi morala postati bolj ažuren, dostopen, kvaliteten servis za svoje člane. Člani morajo uživati visoko kvaliteto iz naslova članstva; brezplačni nasveti, izdelava poslovnih načrtov in izpolnjevanje vlog, strokovna pravna pomoč, popusti pri naročanju repro materiala in osnovnih sredstev … Zbornico moramo vrniti zopet kmetu.

 Kaj so sicer največje težave v kmetijstvu?

Težav  v kmetijstvu je veliko. Neurejeno nastopanje na trgu tako na lokalni kot tudi državni ravni. Potrebno je urediti skupna nastopanja na trgu. Zbornica pa postati zastopnik kmetov v odnosu do trgovcev. Izdelki dosegati pravične višje odkupne cene. Zagotoviti ugodne ekonomske in zakonodajne pogoje za pridelavo zdrave in varne hrane. Prav tako zagotoviti podporo kmetijam, ki ne morejo samostojno delovati na trgu.

Kako ocenjujete delovanje resornega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zadnjih letih?

Ministrstvo je mehanizem,  ki dela po svojih smernicah. Za kmeta je pa vedno več birokracije če želiš uspeti na določenih razpisih so roki prekratki, zadeve določene dokumentacije se podvajajo, veliko truda je potrebnega , da uspeš. Prav tako so nekateri izločeni že z pogoji, ki jih določijo, tako da niti ne morejo kandidirati. Potrebna je sprememba zakonodaje  o kmetijskih zemljiščih v korist kmetovalca.

Ste tudi predsednik Krajevne skupnosti (KS) Globoko v Občini Brežice. Čemu trenutno namenjate največ pozornosti pri svojem delu?

Kot predsednik KS Globoko in član Občinskega sveta Brežice trenutno namenjamo veliko poudarka področju varnosti krajanov zaradi nastale korona situacije. Racionalna poraba proračunskih sredstev  na raznih projektih, ki skozi celo leto potekajo v naši KS in Občini. Skrb za kvalitetno življenje krajanov, urejanje kraja, modernizacija cest, pločnikov razna nujna in redna vzdrževalna dela.

Ste tudi gasilec. Kdaj ste se odločili za to in kaj so vaši največji izzivi pri tem?

Za vstop v gasilsko društvo sem se odločil takoj po končanju študija in vrnitvi v domač kraj. Odločitev je bila enostavna, saj sem že takrat želel pomagati ljudem v dobrem in slabem. Operativec ni biti smo član ampak nekaj več.

Predstavitev

Mihael Petančič, rojen maja 1973, je osnovno šolo obiskoval v Globokem, nadaljeval na srednji gradbeni šoli v Ljubljani in zaključil s fakulteto (Varstvo pri delu). Leta 2000 se je zaposlil v kamnoseštvu Grama v Sevnici, kamor se vsakodnevno vozi v službo.

Pogovarjala se je Adriana H. Lampe