Mestni svetnik iz vrst SDS Jože Olovec opozarja na povečan obseg vandalizma in tatvin na javnih površinah, predvsem tatvin in groženj v trgovskih centrih. “Teh je toliko, da so postale že kar družbeno sprejemljive,” pravi. Na občinski upravi pravijo, da do vandalizma in tatvin res prihaja, a naj jih ne bi bilo več kot sicer.
Iz Olovčevih opozoril, zapisanih v svetniškem vprašanju občinski upravi, gre sklepati, da so za tatvine in groženje v trgovskih centrih krivi Romi. Kot navaja, se z omenjeno problematiko v Krškem srečujejo že vsaj 20 ali več let. “Pred časom smo prejeli določena sredstva za blaženje posledic sobivanja, vendar jih je prejšnja oblast preusmerila za reševanje t. i. romske stanovanjske problematike. Ta sredstva bi lahko uporabili tudi za večjo varnost in v smeri poravnave materialnih posledic,” je zapisal.
Na občinski upravi so v odgovoru zapisali, da prejemajo posamične informacije, da na javnih površinah, trgovskih centrih in drugod prihaja do tatvin in vandalizma s strani romske populacije, “bistveno povečanega obsega glede na predhodna leta pa v zadnjem obdobju vseeno ni bilo zaznati”, so zapisali. Kot navajajo, temu potrjujejo tudi podatki policije, za katere so zaprosili.
“S podatkom ne želimo ustvarjati vtisa, da problematika ne obstaja, zavedamo se, da sobivanje z romsko populacijo povzroča lokalni skupnosti veliko težav, tako na področju javnega reda in miru, pa tudi na področju vzgoje in izobraževanja, zaposlitvene in socialne politike, itd. Strinjamo se, da gre za problem, ki se kopiči že več let in katerega lokalna skupnost brez večje podpore države ter s tem povezanih sistemskih sprememb, sama ne bo zmogla razrešiti. Problema ne bodo razrešila tudi dodatno prejeta sredstva v skladu s sprejetim zakonom o finančni razbremenitvi občin, ki se zagotovijo iz državnega proračuna za sofinanciranje uresničevanja ustavnih pravic stalno naseljene romske skupnosti,” so zapisali.
Zato, kot navajajo, na državo že kar nekaj časa podajajo predloge, prosijo in zahtevajo spremembe zakonodaje, v prvi vrsti za uravnoteženje pravic in obveznosti na ravni posameznika, “torej v smislu, da nekdo, ki se ne drži zakonodaje in pravil, ne more koristiti pravic in drugih pomoči, ki bi mu v okviru delovanja socialne države pripadale”. “Kot drug nujen sklop pa bi potrebovali spremembo zakonodaje, ki bi ostreje obravnavala kršenje javnega reda in miru, torej da se vložene prijave in začeto delo s strani policije izvedejo do konca in da sodna veja oblasti nato tudi ustrezno sankcionira nedopustna vedenja, kraje, tatvine in druga kriminalna vedenja. Nekaj bo potrebno spremeniti tudi na področju izobraževanja, kajti nepismeni in neuki pripadniki skupnosti, se seveda ne morejo normalno integrirati, poiskati primerno zaposlitev, biti del naše družbe in vanjo tudi kaj prispevati,” so zapisali.
Navajajo še, da se ne glede na to, da takšnih sprememb še ni v zakonski proceduri, aktualna vlada namreč kakšne namere po tem ne kaže, občinska uprava v okviru svojih pristojnosti trudi in skuša reševati problematiko.
A. M.
