Vlada, ki opravlja tekoče posle, je na četrtkovi seji končno sprejela Nacionalni energetski in podnebni načrt, ki določa energetske cilje Slovenije do leta 2030. Načrt predvideva, da bo Nuklearna elektrarna Krško električno energijo proizvajala v enakem obsegu, kot do zdaj.
Vlada v odhajanju očitno načrtuje, da bo krška nuklearka obratovala do leta 2043 – vsaj tako namreč predvideva omenjeni, na vladi sprejeti načrt. Bo pa treba za to podaljšati dovoljenje za obratovanje, saj trenutno velja le do leta 2023.
Nič pa načrt ne govori o gradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško. Piše le, da je treba odločitev o morebitni gradnji sprejeti najpozneje do leta 2027. Če bi želeli danes drugi blok vnesti v načrt, bi morali izvesti več okoljskih preverjanj.
Po številnih kritikah, da ministrstvo za infrastrukturo zapostavlja hidroenergijo, saj zaradi težav pri umeščanju v prostor vmesne različice načrta niso vsebovale gradnje novih hidroelektrarn do leta 2030, je vlada v tokratnem načrtu predvidela nadaljnjo izrabo hidroenergije, težava pa je, da dokument ne določa lokacij, kjer naj bi bile te grajene. Kot pravi ministrica v odhajanju Alenka Bratušek, bo treba za to izvesti kar nekaj izravnalnih ukrepov.
Tako se zdi, da načrt pri vprašanju dveh najbolj ključnih virov energije, ne predvideva nobenih konkretnih ciljev in ukrepov. Tudi za Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) ne določa nič bolj konkretnega. Za zdaj je jasno le, da vlada načrtuje, da bo ta obratovala vsaj še do leta 2030.
Vlada mora zdaj Nacionalni energetski in podnebni načrt poslati v Bruselj. Ta ga je enkrat že zavrnil in kaj hitro se lahko zgodi, da se bo zgodba tokrat ponovila.
M. P.
