Novinarka Slovenskih novic Tanja Jakše Gazvoda se je pred dnevi odpravila na obisk v Kerinov Grm sredi Krškega polja. Nihče ne ve, koliko točno ljudi živi v tem romskem naselju, a po podatkih Statističnega urada RS gre za naselje največjo gostoto prebivalstva v državi. Prispevek objavljamo v celoti.
Ko smo bili pred dnevi v romskem naselju sredi rodovitnega Krškega polja, v Kerinovem Grmu, da bi med drugim preverili, v kakšnem stanju je krajevna tabla, ki je bila še nedavno vsa preluknjana in zvita, sta nas »pozdravila« droga brez table. Nekdo je tablo ukradel, kar nam je potrdil tudi romski svetnik Dejan Brajdič in dejal, da bodo podali prijavo na policijo.
Ko smo v naselju povpraševali, kje je tabla, nihče ni nič vedel. Niti tega niso znali pojasniti, od kod številne luknje na njej, dokler je še stala v naselju. Pa nam ponudijo za lase privlečene odgovore, da so luknje nastale, ker so otroci vanjo metali kamenje, pa da je otročad po njej tolkla s palicami. Da bi streljali vanjo? Kje pa! »Včasih so imeli Romi v naselju orožje, zdaj ga nimajo več in zadnjih nekaj let v Kerinovem Grmu ni več streljanja. Stoprocentno sem prepričan, da ni nihče streljal v tablo, vsaj v zadnjem obdobju ne,« je zatrdil romski svetnik, ki se je v politične vode podal, ker želi Romom pomagati.
»Želim, da bi imeli v naselju mir, da bi sodelovali in da bi otroci hodili v šolo, da bodo imeli lepšo prihodnost. Bo pa občina kmalu objavila razpis za sofinanciranje nakupa nepremičnin izven romskih naselij, da bi se tisti Romi, ki si želijo ustvariti življenje, lahko izselili in si lažje kupili zemljo. Na voljo bo 645.000 evrov,« je povedal Brajdič. Sofinanciranje za odkup in legalizacijo ni nekaj novega, o njem smo poročali že leta 2021. V skladu s Pravilnikom o sofinanciranju urejanja bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti v občini Krško Romom, ki želijo živeti zunaj trenutnih romskih naselij in izpolnjujejo še nekatere druge zahteve, pripada 50 odstotkov celotne kupnine oziroma največ 30.000.
Naselje raste
Občina Krško je naselje Kerinov Grm legalizirala pred slabim desetletjem in pol in v njem uredila komunalno infrastrukturo, naredili so cesto ter napeljali vodovod in elektriko. Pred legalizacijo je občina od kmetov odkupila zemljišča, ki so jih Romi nelegalno zasedli. Ob ureditvi je naselje leta 2010 dobilo uradno ime, ki se je prej uporabljalo le pogovorno, torej Kerinov Grm. Občina je naselje opremila s tablami, ki pa so bile očitno ves čas tarča vandalov. Že usmerjevalna tabla je tako uničena, da se napisa na njej sploh ne vidi, tabla za začetek naselja je zdaj izginila, je pa tudi tabla za konec naselja v sila klavrnem stanju, preluknjana. »Ni nam znano, kam je izginila krajevna tabla, tudi koncesionar ne ve, skratka, občina je ni odstranila niti ni naročila odstranitve ali zamenjave,« so na naše poizvedovanje odgovorili z Mestne občine Krško.
Na občini kot pozitivno ocenjujejo postopek legalizacije naselja, saj lahko tako območje nelegalne stalne naselitve pridobi status stavbnih zemljišč. »S tem je omogočeno, da lastniki v drugi fazi legalizirajo tudi nelegalne stavbe, namenjene bivanju, s tem je izpolnjen predpogoj za zagotovitev dostopa do storitev javnih služb. Torej legalizacija gotovo pozitivno vpliva na bivanjsko problematiko, se pa ostala problematika zaradi gostote poselitve najbrž povečuje.
Največja gostota v državi
Koliko natančno ima Kerinov Grm prebivalcev, ne ve nihče. Romi ocenjujejo, da jih je okoli 500, po podatkih iz lanskega leta jih je uradno 279. Kot lahko vidimo na spletni strani Statističnega urada RS Slovenije, je za štiri hektarje veliko naselje Kerinov Grm naselje z največjo gostoto prebivalstva v državi. Če bi število prebivalcev preračunali v statistično kategorijo kvadratni kilometer, bi jih bilo tu rekordnih 7069.
Posamezniki, ki odkupujejo zemljišča, si tako v večini primerov objekte tudi legalizirajo, predvsem zaradi pridobivanja elektrike,« pojasnjujejo in dodajajo, da imajo načeloma črno gradnjo vsi tisti, ki še niso dali vlog za odkup zemljišč, kjer stojijo objekti, in tisti, ki si tega še niso uredili. Sicer pa lahko o težavah s sobivanjem veliko povedo okoliški prebivalci; skoraj ne mine dan, da ne bi bili žrtve tatvin, vandalizma ali ustrahovanja.
FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
VIR: Slovenske novice
