Stranka Nova Slovenija (NSi) v tem mandatu ubira precej čudne poti, marsikdo se že sprašuje, ali se je že začelo tudi uradno sodelovanje med Gibanjem Svoboda in NSi. Že nekaj časa močno preseneča, da je NSi prevzela vsa opoziciji dodeljena mesta v Komisiji za nadzor javnih financ. Celo Golobova stranka se je v prid NSi odpovedala dvema mestoma v tej izredno pomembni komisiji.
Hkrati je NSi zavrnila podporo interpelacije celotne vlade, prav tako pa je vladajoči stranki v sodelovanju z SD omogočila, da se v državni zbor brez širokega konsenza in javne razprave vloži predlog ustavnih sprememb, s katerim bi potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade z državni zbor prenesli na predsednika republike.
Vprašanj je veliko, Janez Janša, predsednik SDS in predsednik prejšnje vlade, katere del je bila tudi NSi, pa je včeraj na Twitterju zapisal, da je “stanje v resnici še slabše, kot če bi NSi tudi formalno vstopila v vladno koalicijo”. Zapisal je, da je “to lahko nekaj, s čimer se ne strinjamo, vendar bi bila to legitimna odločitev suverene stranke. Transparentna in bistveno bolj poštena od sedanje dvojne igre”.
V nadaljevanju je Janša zapisal:
“Dejstvo pa je, da stranke Nova Slovenija murgelska koalicija svobodnjakov, stranke SD in stranke Levica ne potrebuje v vladi, ampak kot zaveznika v opoziciji.
Na ta način vzporedni mehanizem:
1. navzven vzdržuje varljiv videz delujoče parlamentarne demokracije, hkrati pa onemogoča resen parlamentarni nadzor, saj so Nova Slovenija, ki ima zgolj 8 poslancev in temu primerne kapacitete, dodelili vodenje obeh nadzornih komisij, Komisije za nadzor javnih financ (KNJF) in Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS);
2. preprečuje ustanovitev za koalicijo kritične preiskovalne komisije o rabotah Golobovanja v GEN-I;
3. s pomočjo Nove Slovenije krepi dolgotrajne napore za osamitev stranke SDS;
4. ter (strateško najpomembnejše) zagotavlja uresničitev ključnega cilja tega mandata, spremembe ustave RS, s katerimi si levi pol:
– dokončno cementira absolutno oblast v sodstvu,
– demotivira podeželske volivce za udeležbo na volitvah,
– namesto parlamentarne demokracije uvede sebi prilagojen pol predsedniški sistem.
Stranka Nova Slovenija ob takšnem ravnanju hkrati za svoje uborne volilne rezultate absurdno krivi stranko SDS, čeprav je neizpodbitno dejstvo, da je bila doslej SDS edina, ki jih je vzela v vlado.
V zadnjem mandatu so tako imeli ob 7 poslancih celo 4 ministrska mesta. Trditi, da so bili ob takšni radodarnosti SDS v senci – je več kot absurdno. Vodstvo Nove Slovenije si takšno dvojno igro ponovno (delno smo to že videli v mandatu Ljudmile Novak) lahko privošči zaradi vsesplošne podpore MSM medijev ter predvsem zaradi dejstva, da stranke dejansko ne vodi predsednik, temveč generalni sekretar oziroma glavni tajnik s svojo skupino “vročih navijačev”, ki se nikoli javno ne izpostavi za stvar, vendar iz mandata v mandat ostaja isti ter priložnostno menja predsednike. Običajno takrat, ko stranki javna podpora zaradi kšeftarske politike, ki jo v bistvu forsira prav isti tajnik, pade pod parlamentarni prag.
Vzporedni mehanizem se nadeja, da bo nekaj odstotkov volivcev vedno volilo stranko, ki ima v svojem imenu “krščanska”, zato ne varčuje z napori in sredstvi, da se ta del volilne moči nevtralizira. Sicer pa so globlji odgovori za razumevanje te dokaj absurdne situacije v knjigi Forum iz Sao Paula, kulturna vojna.”
In kdo je človek, ki iz mandata v mandat v NSi ostaja isti in priložnostno menja predsednike? Glavni tajnik Robert Ilc.
A. M.
