V zgodovini Državnega sveta in naše demokracije se še ni zgodilo, da bi katera izmed državnih družb skušala vplivati na javno debato o ustanovitvi preiskovalne komisije. Gen-I namreč želi prek odvetniške družbe Bandelj preprečiti preiskovanje “biznisov” premierja Roberta Goloba, poroča Nova24TV.
Državni svetniki so se na včerajšnji seji odločali o predlogu za ustanovitev preiskovalne komisije, ki se bi ukvarjala s poslovanjem podjetij Gen-I in Star Solar ter domnevnim nezakonitim financiranjem Gibanja Svoboda. Predlog za odreditev preiskovalne komisije je vložil državni svetnik iz vrst SDS Andrej Poglajen.
Včeraj je državni svet potrdil preložitev odločanja, da bi v miru prebrali obširno gradivo, ki ga je v zadnjem hipu poslal odvetnik družbe Gen-I Mirko Bandelj.
Toda pri tem je predsednik državnega sveta Marko Lotrič prejel dopis odvetnika Mirka Bandlja, nekdanjega politika iz vrst LDS, da je seja neutemeljena in da poslovanje družbe Gen-I ne sme biti predmet parlamentarne preiskave. Od državnega sveta kar pričakujejo, da ta dnevnega reda s predlagano točko o preiskavi Gen-I ne bo sprejel. Če pa bo predlog z zahtevo po parlamentarni preiskavi zahtevan, naj ga zavrnejo.
V nadaljevanju so skušali pravno utemeljiti, zakaj rabotov “Golobove družbe” ne bi smeli preiskovati. Celoten dopis je viden na naslednji povezavi: https://nova24tv.si/je-strah-pred-golobovimi-rabotami-prevelik-gen-i-preko-odvetnikov-pritiska-na-drzavni-svet/
V nadaljevanju je predlagatelj seje Andrej Poglajen odgovoril na očitke Gen-I:
- Dopis odvetniške pisarne Mirka Bandlja, ki sta ga pooblastila predsednik in član uprave GEN-i, po našem mnenju predstavlja nedopusten pritisk na Državni svet, ki je predstavniško telo, ki ga Ustava RS opredeljuje kot zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov.
- Predstavlja pritisk na pristojnosti Državnega sveta, ki lahko po 97. členu Ustave RS zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena.
- Parlamentarna preiskava je institut, ki ga opredeljuje Ustava RS in je značilen ter pomemben institut sodobnih parlamentov, s katerim ti v imenu politične javnosti raziskujejo negativne pojave v družbenem življenju. Gre za uresničevanje funkcije širšega družbenega nadzora Državnega zbora RS.
- Parlamentarna preiskava je eden od nadzornih kontrolnih instrumentov v Državnem zboru. Njen namen je ugotavljati in ocenjevati različna stanja in pojave v družbi, da bi Državni zbor lahko sprejel ustrezne odločitve, ki so v njegovi pristojnosti (predvsem ustrezne zakone, ali uveljavljal politično odgovornost nosilcev javnih funkcij). Stanja in pojavi v družbi se ocenjujejo s političnega vidika. Odkrivanje in preganjanje kaznivih dejanj ali drugih nepravilnosti je v pristojnosti drugih organov.
- Nesporno je, da gre pri predlogu za preiskavo, ki je javnega pomena in je lahko predmet parlamentarne preiskave.
- Temu je pritrdila tudi nekdanja predsednica parlamentarne preiskave, ki preiskuje financiranje ene od političnih strank in širše vprašanje financiranja volilnih kampanj Mojca Šetinc Pašek, ko se je odrejala parlamentarna preiskava, ki jo je do pred nedavnim vodila. Omenjena pri razpravi ob odreditvi te parlamentarne preiskovalne komisije ni nasprotovala ob ustno podanem podobnem predlogu za širitev, ki jo je podal poslanec Žan Mahnič.
- Predlagana preiskava je v javnem interesu, ker so se v medijih pred in med volitvami v Državni zbor 2022 širili dvomi o domnevno spornem financiranju predvolilne kampanje politične stranke Gibanje Svoboda ter o domnevno spornih poslovnih dejavnostih, in sicer za poslovno svetovanje podjetja Gen-I za podjetje SEE M. & C. d.o.o., katerefa ustanoviteljica je bila Vesna Vuković, ki je nato lastništvo prenesla na osebo, ki tudi piše za isti spletni portal. Gre za neobičajne poslovne prakse.
- Ob tem velja opozoriti tudi na Odbor za kulturo, ki je na svoji 44. nujni seji dne 11. oktobra 2021 ob obravnavi točke Lastništvo medijev v Sloveniji in koncentracija medijskega prostora sprejel sklepe, s katerim je na primer pozval Preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB, da prednostno obravnava vprašanje deleža lastništva DUTB v družbi Salomon d.o.o., in s ključnimi ugotovitvami seznanil odbor, pristojen za kulturo. Obenem je tudi predlagal, da pristojni organi preverijo nakupe/prodaje posameznih medijev znotraj skupine Martina Odlazka v zadnjih petih letih. Prav tako je Odbor za kulturo na 14. nujni seji Odbora za kulturo dne 27. februarja 2020 sprejel sklep, da poziva Agencijo za varstvo konkurence, naj pregleda lastniško koncentracijo slovenskih radijskih postaj in njeno skladnost s pravnim redom Republike Slovenije.
- Sicer nima neposredne povezave s predlogom Državnega sveta za odreditev parlamentarne preiskave, vendar je povezano z omejitvami dela preiskovalne komisije. Ustavno sodišče se je npr. glede omejitev do sodstva opredelilo v odločbi št. U-I-244/99 (vprašanja, ki se nanašajo na delovanje sodstva). Pojasnilo je, da se parlamentarna preiskava lahko uvede tudi glede vprašanj, povezanih z delovanjem sodstva. Vendar pa mora DZ tako pri odrejanju kot pri izvajanju take parlamentarne preiskave upoštevati načelo delitve oblasti in neodvisnost sodstva. Na ta izhodišča se je Ustavno sodišče RS navezalo tudi v zadevi U-I-246/19: “Položaj sodstva v ustavi torej ne zahteva, da je sodstvo v celoti izključeno iz nadzora, ki ga Državni zbor izvaja s parlamentarno preiskavo. DZ lahko v okviru parlamentarne preiskave raziskuje področja, ki zadevajo delovanje sodne veje oblasti kot celote in razvojne trende v sodstvu. Tudi preiskovanje historičnih dogodkov, ki so hkrati predmet sodnega postopka, samo zase ne posega v neodvisnost sodnikov.”
Vir: Nova 24 TV
