Državni zbor bo danes glasoval o konstruktivni nezaupnici aktualni vladi, ki so jo vložili poslanci spomladi razpadle vlade LMŠ, SD, Levice in SAB. Njihov kandidat za novega predsednika vlade je predsednik DeSUS Karl Erjavec. Politični poznavalci pri tem ocenjujejo, da Erjavcu ne bo uspelo, saj ga ne bodo podprli niti vsi poslanci strank, ki predlagajo njegovo kandidaturo, med drugim poslanci DeSUS in SD.
Bolj ali manj jim je namreč vsem jasno, da v primeru padca vlade sledijo predčasne volitve.
Erjavec se zavedajoč tega, da ne bo dobil zadostnega števila glasov, v zadnjem času zato poslužuje nekaterih umazanih političnih prijemov. Med drugim je skušal v javnosti z grožnjami, da morajo sledili sklepom stranke, pritiskati na poslance DeSUS, pri čemer je v isti sapi zatrjeval, da so ti pri svojem odločanju samostojni in neodvisni ter da kot taki naj ne bi bili vezani na navodila stranke. Vseeno so nato Roberta Polnarja v DeSUS na Erjavčevo pobudo vrgli is stranke, ker je skušal zgolj izraziti dvom v sposobnost Erjavca, da postane premier.
Prav tako Erjavec do zdaj ni niti z besedo obsodil različne pritiske, grožnje in poskuse takšnega in drugačnega podkupovanja in pritiskanja na poslance SMC, da bi le podprli njegovo kandidaturo. Še več, takšne pritiske spodbuja celo sam, ko skuša preko svojih političnih sopotnikov iz preostalih strank KUL s parolami o etiki, vesti in podobnem pritiskati na SMC, naj glasujejo tako, da mu omogočijo naskok na oblast.
Bolj ali manj je znano tudi, da v KUL stojijo za domnevno spontanimi, v resnici pa v ozadju politično vodenimi, petkovimi protesti (pri njih sicer vztraja zgolj še kakšnih 10 najbolj zagnanih). Ti se, kar seveda ni nobeno presenečenje, napovedujejo tudi danes pred državnim zborom, ko bo ta odločal o zaupnici. Gre za še enega od zadnjih poskusov vodenega političnega pritiska preko ulice, da bi se poslanci, ki ne podpirajo Erjavca, premislili.
Razlog zakaj poslanci ne bodo podprli Erjavčevega naskoka na oblast po mnenju poznavalcev tiči v tem, da jim je zdaj že bolj ali manj jasno, da v tem primeru sledijo predčasne volitve. Jasno je namreč, da koalicija petih na videz podobno mislečih, a v resnici zelo različnih strank, ne more obstati več kakor nekaj tednov. Poleg tega v največji od strank KUL že od marca lani, ko so zrušili lastno vlado, dajejo vedeti, da so njihov glavni cilj predčasne volitve. Pri tem pa bi bilo imenovanje Erjavčeve vlade zgolj eden od prikladnih obvodov, kako priti do njih.
M. P.
