Kristjani po vsem svetu so opolnoči dočakali božič, s katerim obeležujejo dan Jezusovega rojstva, ki pa ga je letos močno zaznamovala epidemija. Zaradi ukrepov polnočnic ob navzočnosti vernikov ni bilo, na TV Slovenija je potekal le prenos polnočnice nadškofa Stanislava Zore.
Zore je v svoji pridigi spomnil, da se je Jezus po zapisih iz Svetega pisma rodil v eni od pastirskih votlin, v katerih so se včasih rojevali tudi otroci pastirjev. S tem je želel Jezus po besedah Zoreta povedati, da imajo vsi otroci pravico do življenja in dostojanstva ter da nihče nima pravice otroku odreči pravice do življenja. “Ker se je nekdo rodil v razkošju in bogastvu, njegovo dostojanstvo ni nič večje od tistega, ki se je rodil v revščini in pomanjkanju. Če se je nekdo rodil v Ljubljani, ni čisto nič bolj plemenit, kot nekdo, ki se je rodil nekje na Kozjanskem ali v Halozah. Razliko med enim in drugim delamo ljudje, ki mislimo, da ima nekdo, ki je premožen in bogat, več dostojanstva, kot drugi, ki je preprost in ubog,” je opozoril.
Po njegovih besedah nam ravno božič z vsemi okoliščinami pripoveduje o tem, da je veliko več človečnosti in dostojanstva v pastirjih, ki so pazili na svoje črede, kot pa v kraljih, oblastnikih in veljakih, ki so se oblačili v svilo in škrlat. Plemenitosti človeku namreč ne dajeta položaj in premoženje, ampak čut za sočloveka, čuteče srce, je opozoril.
Polnočnic v navzočnosti vernikov letos ni bilo. Po sklepu slovenskih škofov so bile v četrtek, na sveti večer dovoljene le božične maše, ki so se morale zaključiti do 20. ure, pa še te v večini Slovenije niso potekale v navzočnosti vernikov. Glede na odločitve posameznih škofij so lahko potekale le v koprski in novomeški škofiji, pa še to ob strogih omejitvah, povezanih z epidemijo. V cerkvah je namreč lahko na 30 kvadratov le en vernik ali člani enega gospodinjstva.
Božič je eden največjih krščanskih praznikov, ko se je po verovanju kristjanov Jožefu in Mariji v majhnem mestecu Betlehem rodil Jezus. Tega je Marija po navedbah v evangelijih povila in položila v jasli hleva, ker drugje zanje ni bilo prostora. Ko se je Jezus rodil, je na nebu vzšla zvezda, ki je oznanila, da se je rodil odrešenik.
5. december je bil kot dan Jezusovega rojstva določen umetno. Natančen dan Jezusovega rojstva namreč natančno ni znan, čeprav o njegovem življenju obstaja več zgodovinskih zapisov iz konca prvega in začetka drugega stoletja. 25. december je za datum Jezusovega rojstva določil papež Julij I., ki je papeževal v 4. stoletju. Domneva se, da je bil 25. december kot dan Jezusovega rojstva izbran kot nadomestek za pogansko-rimski praznik nepremaganega sonca oziroma boga Mitre. Spomenik slednjemu še danes najdemo na Rožancu pri Lokvah v Beli krajini, kjer je nekoč tekla rimska cesta.
Zelo verjetno je tudi, da se Jezus ni rodil ob začetku našega štetja, ampak nekaj let prej. Rimski škof je namreč v 6. stoletju benediktincu Dioniziju Maliju naložil, naj izračuna leto Jezusovega rojstva, na podlagi česar so nato določili tekoče leto, a naj bi se Mali pri izračunu zmotil za od štiri do sedem let.
A. M.
