Nekdaj je bila po vseh slovenskih pokrajinah navada, da so fantje na začetku meseca maja sredi vasi postavljali mlaje. To so bile ponavadi visoke smreke ali jelke z obeljenim deblom in zelenim vrhom. Mlaje so postavljali ob različnih slovesnih priložnostih, danes pa predvsem pred 1. majem.
Znani slovenski narodopisec dr. Niko Kuret v svoji knjigi Praznično leto Slovencev piše, da postavljanje mlajev ni slovenska posebnost in sega v predkrščansko dobo. “Po nekaterih razlagah so drevo postavljali nekoč v čast obnovljene drevesne rasti, pozneje pa se je prvotni pomen zabrisal. Predvsem so šego prevzeli mladeniči, ki so jih začeli postavljati svojim izvoljenkam. Nazadnje se je prenesla navada tudi na praznik svetega Rešnjega Telesa in na nekatere slavnostne dneve: poroko, birmo, novo mašo. Mlaj tedaj docela izgubi svoj prvotni pomen in postane zgolj glasnik občestvenega veselja.”
Ko so fantje postavljali mlaje na prvi maj ali na začetku tega meseca, so vasi med seboj tekmovale, katera bo postavila višji in bolj okrašeni mlaj. Pri tem so si mladeniči med seboj tudi nagajali tako, da so domačinom v sosednji vasi mlaj zakurili prej, kot bi moral ta zagoreti. Zato so v vaseh pogosto postavljali stražo, ki je pazila, da ne bi prišlo do česa takega.
V Petelinjah pri Dolskem so mlaj postavljali mladi neporočeni fantje tako ženinu kot nevesti, v nekaterih sosednjih vaseh pa so postavljali ženinu le en mlaj. Mlajev niso vedno znova sekali, ampak so uporabili že stare. Pred ponovno uporabo so fantje mlaje prebarvali z belo barvo, pribili v vrh svež vršac, obesili pod vrh smrekov venec in državno zastavo, spodaj pa so jih okrasili s smrečjem. Vmes so privezali tablo, na kateri je na eni strani pisalo Pozdravljena ženin in nevesta, na drugi pa Bog daj mnogo sreče v zakonu.
Ponekod je postavljanje mlajev za poroko, rojstni dan ali birmo živo še danes. Najpogosteje pa sicer mlaj postavljajo pred 1. majem.
M. P.
