Vino spremlja človeštvo od oblikovanja sredozemske kulture, ki je osnova zahodne evropske civilizacije. Vino je eden osnovnih elementov, s katerimi se je ta kultura oblikovala. Bilo je pijača, hrana in zdravilo. Že antični pisci so opisali užitke ob vinu in bogastvo njegovih arom in okusa. Napredek pri pridelavi vina se je iz antike izpopolnjeval vse do današnjih dni. Tudi Slovenci smo po naselitvi hitro pričeli s pridelavo grozdja in vina. Vino je postalo nacionalna, ljudska pijača, s katero smo beležili vse praznike in pomembne dogodke v življenju.
V letu 2015 se je v Sloveniji ukvarjalo z vinogradništvom 30.210 pridelovalcev, kar je za 18 % več kot v letu 2009. Vsi skupaj so obdelovali nekaj manj kot 15.700 hektarjev površine, kar pa je bilo za 4 % manj od površine, ki so jo obdeloval i v letu 2009. Povprečna velikost vinogradov je bila 0,32 hektarja, v njih pa so prevladovale bele sorte grozdja.
Posavje
Slovenija je razdeljena na tri vinogradne dežele; Podravje, Primorje in Posavje. Tretja po velikosti je vinorodna dežela je Posavje; razdeljena je na tri vinorodne okoliše (Bizeljsko – Sremič, Bela krajina in Dolenjska). V vinorodni deželi Posavje je zasajene več površine z rdečimi sortami grozdja kot z belimi (rdeče rastejo na 58 %, bele na 42 % površine). Prevladujejo naslednje sorte grozdja: žametovka, modra frankinja, laški rizling in kraljevina. Te sorte so tudi osnova za vino cviček, ki je poleg toskanskega kjantija edino vino na svetu, sestavljeno iz rdečih in belih sort grozdja.
Prevladujejo bele sorte! Bele sorte grozdja so bile zasajene na okoli 68 % celotne površine z vinogradi.
Slovenija se uvršča med države, v katerih so vinski trti namenjeni največji deleži kmetijskih zemljišč
Slovenija sodi med države, v katerih se vinska trta goji na večjem odstotku kmetijske površine kot v preostalih državah članicah Evropske unije. Pri nas je namreč kar 3,3 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi namenjenih za pridelavo grozdja. Tradicionalno se z vinogradništvom ukvarjajo predvsem države južne Evrope (Italija, Malta, Ciper, Portugalska), in v teh državah namenjajo vinogradom nekaj več kot 4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V največji evropski pridelovalki grozdja, Španiji, obdelujejo 941.000 hektarjev vinogradov, kar je malo manj kot 4 % njihovih kmetijskih zemljišč v uporabi.
V letu 2016 smo izvozili za skoraj 14 milijonov evrov vina, uvozili pa smo ga za skoraj 13 milijonov evrov.
Po porabi vina na prebivalca smo tretji v Evropski uniji
Po potrošnji vina smo Slovenci s povprečno popitimi 43 litri na prebivalca na tretjem mestu v Evropski uniji. Zaostajamo samo za Portugalci, ti popijejo povprečno 48 litrov na prebivalca, in Luksemburžani, ki v povprečju popijejo nekaj več kot 50 litrov na prebivalca. Evropsko povprečje je 23,9 litra na prebivalca. Povprečno najmanj vina spijejo na Poljskem, le 2,1 litra na prebivalca, kar je skoraj dvajsetkrat manj kot pri nas.
Pridelek grozdja v 2017 razmeroma slab
Po statističnih podatkih o pričakovanih pridelkih naj bi bil letošnji skupni pridelek grozdja (tehtal naj bi okrog 91.000 ton) za 4,5 % manjši od lanskega, količinsko tudi slabšega pridelka, in kar za 15,1 % manjši od povprečnega količinskega pridelka grozdja v zadnjih desetih letih. Vremenske razmere v letu 2017 so bile neugodne predvsem za pridelek rdečega grozdja. Povprečni pričakovani hektarski pridelek belega grozdja naj bi bil 5,9 tone, to je za desetino manj od zadnjega desetletnega povprečnega hektarskega pridelka belega grozdja. Povprečni pričakovani hektarski pridelek rdečega grozdja pa naj bi bil 5,3 tone, to je kar za petino manj od zadnjega desetletnega povprečnega hektarskega pridelka rdečega grozdja, so objavii na spletni strani SURS.
Kako vino vpliva na naš organizem
V zmernih količinah vpliva alkohol poživljajoče na centralno živčevje, zboljšuje telesno in duševno počutje in odpravlja nekatere zavore. Za splošno dobro in ustvarjalno počutje pa je pomembno,da se pravočasno zavemo in nehamo piti, sicer dosežemo ravno obratni učinek. Tako je majhna količina zlasti s vinom zaužitega alkohola, ko na dobro počutje vplivajo tudi druge sestavine, pozitivna. Toda prav v tej optimalni fazi igrajo pomembno vlogo osebnost, značaj ,moč volje in kritična presoja, da se od kozarca pravočasno poslovimo. Če prekoračimo t.i. lastno kritično mejo, preide v nekakšno narkotično stanje in nato v komo. S poškodbami živčevja s alkoholom, zlasti s delirijem, se pogosto ukvarjajo na urgentnih oddelkih.
K. J.
