V tednu, ki prihaja, se bo izteklo enoletno prehodno obdobje za prilagoditev izdelkov na omejitev transmaščobnih kislin v živilih. Te bodo omejene na največ dva grama na 100 gramov skupne vsebnosti maščob v živilu. Izdelkov z višjo vsebnostjo na trgu ne bo smelo biti več.
Transmaščobe so po pojasnilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje dokazani dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, zato je treba njihovo prisotnost v prehrani omejiti na čim nižjo raven.
Transmaščobne kisline nastajajo kot stranski proizvod delne hidrogenacije rastlinskih olj in tudi ob daljšem segrevanju rastlinskega olja na višjih temperaturah, kot je na primer cvrtje. Na zdravje pa imajo številne negativne učinke. Med drugim motijo presnovo, vplivajo na razvoj ateroskleroze in kroničnih srčno-žilnih bolezni.
V prehrani pa se je njihova količina bistveno povečala v prejšnjem stoletju, ko je industrija pri proizvodnji živil začela trde živalske maščobe nadomeščati s cenejšimi delno hidrogeniranimi rastlinskimi maščobami. Slednje so imele ugodne tehnološke lastnosti, a so vsebovale tudi veliko transmaščob.
Poenostavljeno povedano bi lahko torej rekli, da je pripravljati hrano na recimo svinjski masti bolj zdravo, kot če jo pripravljate na rastlinskem olju.
Slovenija je transmaščobe omejila z lanskim pravilnikom. Po besedah nekaterih strokovnjakov gre za najstrožji pravilnik na svetu, saj ne posega le na področje živil, ki se prodajajo, temveč tudi na področje surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil. Pravilnik velja tako za predpakirana kot nepredpakirana živila, vključno z živili v gostinskih obratih.
M. P.
