Pozor klopi! Kako se jim izogniti in zaščititi pred njimi

Poletje je čas, ko se na prostem odvijajo številne dejavnosti. Med drugim pogosto zaidemo tudi v gozdove in druge predele, kjer pa na nas prežijo klopi. Nevarni so predvsem tisti z virusom klopnega meningoencefalitisa, pred katerim pa se lahko zaščitimo s cepljenjem.

V Sloveniji je razširjen predvsem klop iz vrste Ixodes ricinus. Njegov vbod je nevaren za človeka, saj lahko prenaša več bolezni – v Sloveniji sta to predvsem klopni meningoencefalitis in lymska borelioza, po razširjenosti katerih Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi.

Vsak klop sicer ni okužen, vseeno pa se je treba pred njimi preventivno zaščititi. Pri tem je treba vedeti, da se klopi nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, manj jih je v višjih legah. Prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Aktivni postanejo, ko se poviša temperatura tal, kar lahko včasih traja že od februarja vse do novembra.

Ko pride klop na človeka, poišče primerno mehko mesto, kjer se pritrdi na kožo tako, da porine svoj “rilec” kar se da globoko vanjo. Pri tem sam vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestezijski učinek. Vbodi so zato najpogosteje neopaženi, predvsem pri otrocih.

Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) povzročiteljem lymske borelioze, lahko med sesanjem krvi na človeka prenese povzročitelja bolezni, ni pa nujno. Pri tem lahko okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj.

Človek najpogosteje dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je pokrite čim več kože (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se tudi z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. To naredimo tako, da ga primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Če deli klopa pri tem ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Pri tem ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

Od bolezni, ki jih povzročajo klopi, je pri nas najpogostejša lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Tega je mogoče opraviti v ambulantah Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Klopni meningoencefalitis sicer običajno poteka v dveh fazah, in sicer se prva faza bolezni začne približno 7 do 14 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi (utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol). Pri večini bolnikov (nekaj dni do tri tedne) po prostem intervalu sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem in lahko celo z nezavestjo ali smrtjo. Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu praviloma ni opaznih sprememb na koži.

Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost. Klopni meningoencefalitis je lahko tudi smrtna bolezen (eden do dva odstotka odraslih bolnikov).

M. P.