Letošnje poletje drugo najbolj vroče, a to še ni konec

(vir: pixabay.com)

Letošnje meteorološko poletje, ki zajema mesece junij, julij in avgust, je bilo v Sloveniji po predhodnih in delnih podatkih Agencije RS za okolje nadpovprečno toplo in suho ter nadpovprečno osončeno. Tu pa se vse skupaj še ne končna. Meritve namreč kažejo, da se ozračje v Sloveniji zadnja desetletja segreva in se bo verjetno segrevalo še naprej.

Sezonski odklon temperature zraka od povprečja obdobja 1981-2010 je na državni ravni znašal 2,5 stopinje Celzija, zato je letošnje poletje drugo najtoplejše od leta 1961. Toplejše je bilo le poletje 2003 z odklonom 3,1 stopinje Celzija.

Nadpovprečno topli so bili vsi trije meseci poletja, največji odklon na ravni države pa je bil junija in je znašal skoraj rekordnih 4,2 stopinje Celzija, kar je le za odtenek manj od do zdaj še vedno najtoplejšega junija iz leta 2003.

Na ravni države je količina padavin dosegala okoli 84 odstotkov dolgoletnega povprečja, najbolj suh pa je bil zahodni del države, kjer je ponekod padlo le za od 40 do 60 odstotkov dolgoletnega povprečja padavin.

Zelo suh mesec letošnjega poletja je bil junij, ko je na ravni države padlo le 50 odstotkov povprečne količine padavin. Julij je bil nadpovprečno namočen, avgust pa ponovno podpovprečno.

Kot še izpostavljajo na agenciji za okolje, dolgoletni niz meritev v Sloveniji kaže na ogrevanje ozračja pri tleh v zadnjih desetletjih, pri čemer je ogrevanje najmočnejše prav poleti. Na ravni Slovenije znaša linearni temperaturni trend od leta 1961 že okrog 0,55 stopinje Celzija na desetletje.

Slednje torej kaže, da se ozračje v Sloveniji segreva in se bo segrevalo še naprej. A pri tem najbolj bode v oči, da Slovenija za preprečevanje globalnega segrevanja naredi bore malo. Smo namreč ena od držav, ki so v zadnjih letih najmanj zmanjšale izpuste toplogrednih plinov. Za povrh slovenska vladajoča politika očitno nima strategija, kako bi pripomogla z zmanjševanju toplogrednih plinov. Vlada je sicer pripravila strategijo spopadanja s podnebnimi spremembami, a jo je Evropska komisija v Bruslju povsem raztrgala in označila kot povsem neambiciozno.

Nedavno je vlada pripravila njen popravek, a tudi ta se ne zdi veliko boljši. Če lahko vidimo, da se v zadnjem času vse vrti okoli tega, kako in kako v vladi kadruje, potem je razumljivo, da je trenutna vladajoča politika na tem področju povsem brez idej.

M. P.