V Ljubljani je včeraj potekala razprava z naslovom Obveznost cepljenja ali pravica do necepljenja, v kateri so se med drugim pravniki bolj ali manj strinjali, da Zakon o nalezljivih boleznih državi omogoča uvedbo obveznega cepljenja.
So pa tudi menili, da bi bilo dobro, da je odločitev o tem najprej strokovna.
Pravnica Nataša Pirc Musar je povedala, da pravica do necepljenja ne obstaja. Je pa država po njenih besedah najprej dolžna naložiti stroki, da presodi, ali je nastopil čas, ko je obvezno cepljenje mogoče predpisati.
Po besedah pravnika Dina Bauka ustava državi nalaga, da zagotavlja zdravo življenjsko okolje. Po zakonu o nalezljivih boleznih pa je državi naložena še obveznost, da preprečuje epidemije nalezljivih boleznih. Pri tem lahko država med obvezna cepljenja uvrsti cepljenje proti covidu-19, a bi pred tem ministrstvo za zdravje tovrstna cepiva moralo na predlog NIJZ-ja uvrstiti na seznam cepljenja.
Po besedah pravnice Tine Drolec Sladojević osebe ni mogoče prisiliti v zdravljenje, razen ko to predvideva Zakon o nalezljivih boleznih. Po njem pa se vlada lahko odloči, da bo v primeru nevarnosti novih nalezljivih bolezni uvedla obvezno cepljenje.
Razprave se je udeležil tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki je pojasnil, da sam zagovarja uvedbo obveznega cepljenja. Opomnil je, da sam pred nobenim cepljenjem nikoli ni razmišljal, ali podpira vsakokratno vlado ali ne, in enako svetuje tudi drugim.
M. P.
