Bi mogoče k razreševanju težav pomagal romski svetnik v občinskem svetu (OS)? Občina Škocjan ga nima, ker ni »romska« občina, kar marsikoga čudi.
Na dveh hišnih številkah v romskem naselju v Dobruški vasi živi že okoli 350 Romov, kar pomeni okoli 10 odstotkov vsega prebivalstva. V Osnovni šoli Frana Metelka Škocjan je že okoli 20 odstotkov vseh otrok Romov. Ali to ni dovolj za romskega predstavnika v občinskem svetu (OS)?
Župan Jože Kapler pravi, da se razlog skriva v dejstvu, da se njihovi Romi ob zadnjem popisu prebivalstva niso opredelili po narodnosti, torej da so Romi, ampak le za slovenske državljane oz. za občane občine Škocjan. »Zato naša lokalna skupnost nima romskega svetnika. Smo pa pred leti ustanovili komisijo za reševanje romske problematike, v katero so vključeni Romi,« doda.
Pojasnila smo iskali še na Uradu za narodnosti RS in v. d. direktorja Janez Doltar pove, da imajo po Zakonu o lokalni samoupravi le območja, na katerih živi avtohtono naseljena romska skupnost, Romi v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika. »S tem je bila zagotovljena ustrezna trdnost pravnega varstva tega predstavništva kot posebne pravice romske skupnosti,« poudari.
Romi niso avtohtoni
Pravico do romskega svetnika je Romom dolžnih zagotoviti 20 slovenskih občin, med drugim z našega območja občine Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Semič, Šentjernej in Trebnje. Škocjanske občine torej ni med njimi.
Doltar pove, da je Ustavno sodišče že večkrat presojalo določbe Zakona o lokalni samoupravi, ki urejajo predstavništvo romske skupnosti v OS občin, na območjih katerih romska skupnost prebiva avtohtono, in neskladja z Ustavo RS ni ugotovilo.
»Zakonodajalec takšne naselitve v občini Škocjan ni ugotovil in ta torej ni dolžna zagotoviti te pravice, kljub temu pa bi to lahko zagotovila, če bi z dvotretjinsko večino vseh članov OS spremenila statut občine in določila dodatnega predstavnika v OS, predstavnika romske skupnosti,« pove Doltar.
Sprti med seboj
Škocjanski župan Kapler pravi, da je občanov v njihovem romskem naselju dovolj, da lahko izvolijo svojega predstavnika v OS, a kot pravijo na Uradu za narodnosti, mora biti prva na potezi lokalna skupnost s spremembo statuta.
Koliko bi to pomagalo, je drugo vprašanje, saj so Romi v Dobruški vasi menda zelo sprti. Že zdaj, ko na občini pripravljajo strategijo za reševanje romske problematike, vidijo, da je nemogoče priti do kakega predstavnika Romov, ki bi jih zastopal v pogovorih.
Denar jim pripada
Čeprav občina Škocjan torej ni romska občina z romskim občinskim svetnikom, pa na podlagi Zakona o financiranju občin prejema denar zaradi Romov – občinam z evidentiranimi romskimi naselji se namreč zagotavljajo dodatna sredstva za sofinanciranje obveznosti občin s stalno naseljeno romsko skupnostjo.
Škocjančani so po besedah Doltarja upravičeni tudi do finančnih spodbud za hitrejših razvoj občin, v katerih živi romska skupnost, in sicer na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike. »Občina ima ustanovljeno posebno delovno telo občinskega sveta za spremljanje položaja romske skupnosti in bi se lahko ob izpolnjevanju zahtev iz javnih razpisov z ustrezno pripravljenimi projekti prijavila na razpise Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih,« pravi.
Za sanacijo škode
Župan Jože Kapler pove, da ta denar dobivajo tretje leto: leta 2021 so prejeli okoli 55 tisoč evrov, lani skoraj 47 tisoč evrov, letos pa dobrih 77 tisočakov. Teh tisočakov ni težko porabiti in večina gre za komunalno oskrbo v romskem naselju v Dobruški vasi. »Ni pa prav, da se sredstva delijo po skupnem številu prebivalcev, ne glede na število Romov,« pove župan.
V romskem naselju imajo Romi vodo in elektriko, denar gre za najem kemičnih stranišč, za pesek v naselju, za odvoz odpadkov, za stroške za potrebe predšolske vzgoje in veliko za odpravo škode, ki jo Romi povzročajo zlasti na javni infrastrukturi.
Zraven naselja stoji gospodarska cona s čistilno napravo in cono so morali zaradi Romov ograditi, a vseeno delajo škodo. Nemalokrat so poškodovani tudi komunalni jaški, javna razsvetljava, Romi uničujejo otroška igrala in iz Dobrave pri Škocjanu so jih npr. raje premaknili na Bučko.
Izobraževanje je prava pot
V romskem naselju Dobruška vas so z državnim denarjem družinam omogočili premične sanitarije, pa so jih Romi že štiri ali pet zažgali. Zažigajo tudi smeti, travo, kontejnerje pa barake drug drugemu in tudi gasilske intervencije – v devetih mesecih jih je bilo 21 – seveda stanejo.
Občina s pridobljenim denarjem v naselju že leta izvaja tudi pomoč otrokom v obliki delavnic, na hišni številki 41 so vzpostavili bivalni kontejner, kjer se center šolskih in obšolskih dejavnosti ukvarja s predšolskimi otroki. »Določeni rezultati so že vidni. Otrokom, ki hodijo tja, je le lažji prehod v osnovno šolo, le izobraževanje pa je korak v pravo smer reševanja romske problematike,« meni župan Jože Kapler, ki si prizadeva tudi za vzpostavitev socialnega podjetništva, da bi se Romi zaposlovali. Iz romskega naselja Dobruška vas zdaj hodita v službo le dva.
Vir: Novice Svet24; L. Markelj
