Romska problematika je ena najhujših težav v občini Škocjan, lotiti se je je treba z vso resnostjo in sistemsko. Z Romi, ki jih v enem od največjih romskih naselij na Dolenjskem na dveh hišnih številkah, 41 in 35, v Dobruški vasi živi že več kot 330, je vse bolj nemogoče sobivati, se začenja članek v Dolenjskem listu.
Vse več je kraj, tatvin, nagajanj, kršenja javnega reda in miru ter kriminala, občani se ne počutijo več varne in imajo počasi vsega dovolj – želijo si le delati in živeti v miru, zahtevajo varnost.
Tako bi lahko povzeli razpravo na nedavni seji škocjanskega občinskega sveta v zvezi z romsko problematiko, ki je prišla na dnevni red tudi na pobudo svetnikov, policije, osnovne šole in drugih.
Hudo je že dolgo, prav v zadnjih mesecih pa je stanje menda postalo nevzdržno in tudi policist Željko Hvalec iz sektorja uniformirane policije PU Novo mesto, ki je zadolžen za romsko problematiko na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, pravi, da tako slabo, kot je zdaj, ni bilo še nikoli. »Vzrokov je dosti, veliko stvari je narobe, in čeprav občani Škocjana uživate dokaj visoko stopnjo varnosti po statističnih podatkih, je občutek varnosti subjektivna okoliščina,« je povedal.
V škocjanski občini je že desetina prebivalcev Romov.
TE MESECE VSE HUJŠE
Načelnica Policijske postaje Šentjernej Tamara Bizjak je postregla s statistiko. Lani so v škocjanski občini zabeležili 14 prometnih nesreč, v glavnem z materialno škodo, letos do zdaj tri; glede kršitev javnega reda in miru so uvedli 74 postopkov (tu gre za hrup, droge, orožje), letos so izrekli kazni zaradi 50 kršitev; pri prometni varnosti so lani ugotovili 851 prekrškov, letos 211; kaznivih dejanj je bilo 121, kar 100 zoper premoženje, od tega je bilo največ tatvin, od poljščin do mobitelov itd.
Letos imajo zabeleženih že 64 kaznivih dejanj, ravno tako največ zoper premoženje. »To ljudi najbolj boli. Končno je začela sprožati pregone tudi Mercatorjeva prodajalna v Škocjanu, lani je 41 zadev prišlo na sodišče. Sicer pa je trenutno najbolj obremenjena vas Dobrava pri Škocjanu,« je povedala Tamara Bizjak in dodala, da policija izvaja kontrole ponoči in podnevi, ima konjenico, pomagat bodo prišle tudi druge enote.
Policisti torej ukrepajo, pišejo inšpekcijam, CSD-ju in podobno, kaj se zgodi v nadaljevanju, pa je drugo vprašanje.
ZAŽIGI ZABOJNIKOV
Župan Jože Kapler pove, da so stalne težave z Romi v poslovni coni v Dobruški vasi, v neposredni bližini romskega naselja. Imeli so že tri vlome v prostore občinske čistilne naprave v coni, razrezana je bila mreža, razbita vrata. V romskem naselju sta bili požgani že dve kemični stranišči, ki so jim ju postavili.
»Najbolj pa me žalosti, da sta bila do zdaj zažgana že dva zabojnika za predšolsko vzgojo, saj gre vendar za njihovo prihodnost, a škodijo celo sami sebi. In potem sprašujejo, kdaj dobijo novega,« je povedal Kapler, ki ne razume tudi, kako je mogoče, da je v Naturi 2000, kjer kmetje ne smejo ne orati ne kositi, toliko črnih gradenj, romsko naselje pa se samo še širi.
Prizadeti krajani imajo počasi vsega dovolj.
V zadnjem času vznemirjajo tudi zažig zabojnika v vasi Dobrava pri Škocjanu, kraje balkonskih in drugih rož krajanom. Krajan Bojan Jerak pove, da se res dogajajo nesprejemljive stvari, Romi uničujejo premoženje in poljščine – na fotografiji pokaže, kako otroci na njivi pulijo mlado koruzo, kar tako, za zabavo!
PROSTORA OB RADULJI NE DAMO!
Škocjančane skrbi še, ker v zadnjem času Romi dobesedno okupirajo lepo urejen prostor ob Radulji v središču Škocjana, na kar je opozoril bližnji sosed, podjetnik in občinski svetnik Bogdan Krašna.
Nedavno se je tja pripeljalo pet ali šest avtomobilov in kar naenkrat je bilo na bližnjem igrišču in prostoru za piknik med 30 in 40 ljudi z otroki. Na igralih nastaja škoda, saj se na njih zabavajo odrasli Romi, preganjajo neromske otroke, prostor ob Radulji je dolgo zaseden, odmeva glasna glasba, puščajo smeti. Tak primer je opisal svetnik Aleš Ucman, ki je spregovoril v imenu krajanov in gasilcev. Ti imajo zraven gasilski dom z vso opremo in bojijo se tudi za društveno lastnino.
»Ne moremo izgubiti prelepega koščka Škocjana in ne smemo dopustiti, da tu postane romski pikniški prostor. To imamo možnost v kali zatreti, preden se Romi navadijo. Še malo, pa se bodo kopali v potoku, pekli meso, povzročali hrup in podobno. Kdo bo pospravljal za njimi in delal red? Ljudje tega ne bodo trpeli in zdaj je še čas, da kaj ukrenemo,« je odločno povedal Ucman in pozval k čimprejšnjemu sestanku. Ob Radulji je treba čim prej postaviti kake opozorilne table glede parkiranja, hrupa in smeti, sicer prepoved uradno ne bo mogoča.
IGRALA UMAKNILI
Tudi škocjanski upokojenci povedo, da so na bližnji t. i. Stari vagi, kjer urejajo kegljišče, na objektu nedavno naleteli na poškodovana vrata, tudi bližnja igrala so večkrat uničena. Ne vedo sicer, kdo je to storil, a sumijo Rome, saj se ti tu vse pogosteje zadržujejo.
Župan Kapler pove, da so zaradi romske uzurpacije igral, ki jih je občina kupila in uredila pri gasilskem domu v Dobravi pri Škocjanu, ta čez čas raje kar umaknili in so otroci zdaj brez njih. Romi so namreč ustrahovali »civile«, uničevali igrala, puščali smeti, skratka večinsko prebivalstvo se jim je raje umikalo.
»Nihče ni proti Romom, a z družbenim premoženjem je treba ravnati ravno tako odgovorno kot s svojim, tega pa pri njih ni,« pove župan in poudari, da vse to opozarjanje ni nestrpnost. »Ampak Ljubljana nas ne razume, ker teh težav nima, saj z Romi ne živi. A naj jih imajo dva tedna za sosede. Zatiskajo si oči in nekateri Rome jemljejo kot odraz uboštva, siromaštva. Vendar glede na vse socialne transfere, ki jim pripadajo, to gotovo ne drži,« pravi.
REDKI DO 9. RAZREDA
Prav nič obetavna ni niti slika v izobraževanju, saj romski otroci, ki jih je v šoli že petina, zelo neredno obiskujejo vrtec in osnovno šolo, kar bi bilo sicer ključnega pomena za njihovo drugačno prihodnost, je na seji povedala Vesna Kukavica, ki je že 18 let socialna delavka na OŠ Frana Metelka Škocjan.
Do 15. oktobra bodo na občini pripravili akcijski načrt za reševanje romske problematike.
»Največja ovira za uspeh je nerazumevanje slovenskega jezika. Otroci, ki so obiskovali večnamenski center ali potem delavnice za Rome, so uspešnejši, imajo manj težav, lažje se vključijo v komunikacijo. Tudi brez romskega pomočnika ne bi šlo. V zadnjih letih je nekaj romskih otrok le prišlo do 8. ali 9. razreda in veseli smo vsakega napredka,« je povedala Kukavica in dodala, da so v Dobruški vasi problematične zlasti dve ali tri družine z veliko otroki, ki prihajajo v šolo enkrat ali dvakrat na teden. Starši bi se morali bolj zavedati svojih obveznosti, osnovna šola je vendar obvezna. CSD o neobiskovanju pouka obveščajo.
Kar nekaj romskih otrok so tudi že prešolali v osnovno šolo s prilagojenim programom, a čeprav imajo otroci veljavno odločbo, ne hodijo v šolo – izgovori so prevoz, finance in drugo. Veliko mladih potem ostaja doma, dogajajo se prisilne poroke, 13-letnice rojevajo in podobno, je stanje opisovala Vesna Kukavica.
»Težava je, ker očitno zakoni ne veljajo za vse enako, ker Romi izkoriščajo luknje v zakonih, pa tudi če že so kaznovani, jim to ne pomeni nič – nimajo premoženja, ki bi jim ga lahko vzeli, in zato niso prizadeti, je komentiral svetnik Silvo Vene.
Da tako ne bo šlo več naprej, pa je menil tudi Bogdan Krašna: »Na začetku svojega obstoja je imela škocjanska občina okoli sto Romov, zdaj jih je menda okoli 330, in če ne bomo ničesar storili, jih bo čez nekaj let 800.«
AKCIJSKI NAČRT NUJEN
Kot je Škocjančanom svetoval policist Željko Hvalec, so na koncu vroče razprave sklenili, da občina skupaj s strokovnimi službami občinske uprave, zainteresirano javnostjo, policijo, CSD-jem in osnovno šolo do jeseni naredi akcijski načrt ter ga do 15. oktobra predstavi v občinskem svetu. Načrt mora vključevati jasne dejavnosti in cilje, kaj želijo doseči, ne sme biti le papir.
»Spremeniti je treba miselnost in iz reaktivne vloge priti v proaktivno vlogo. Dokler boste na urade pošiljali le evidence, ne boste naredili domače naloge. Ta dokument bo dodaten vzvod za nove mehanizme in rešitve,« je menil krajan Dobrave Žiga Lampe.
S policijo pa se bodo že prej dogovorili za ukrepe, da bi lahko občani kolikor mogoče normalno živeli, saj – kot je predlagala načelnica PP Šentjernej Tamara Bizjak – bi v škocjanskem koncu lahko dnevno deloval en policist ali tudi dva, policija bi bila še bolj navzoča v romskem naselju, v Škocjanu bi lahko uredili tudi policijsko pisarno. Svetniki so bili nad temi rešitvami navdušeni.
V MIRU ŽIVETI IN DELATI
»Delamo, plačujemo davke, zahtevamo pa le mir in varnost, kar nam po ustavi pripada. Želimo v miru uživati sadove svojega dela in premoženja, ne pa da nas podivjane horde ustrahujejo in nam delajo škodo. Smo pravno civilizirana družba ali Divji zahod?! Če bo šlo tako naprej in če država ne bo naredila reda, bo prišel dan, ko bodo ljudje vzeli stvari v svoje roke. Ne želimo si Ambrusa! Naredite, kar je treba in kar zakonodaja omogoča, da nas zaščitite – vzpostavite videonadzor nad cestami, naj bo policija bolj navzoča in še kaj, kajti težava je res velika. Ljubitelji človekovih pravic bodo seveda skočili v zrak, a pravice nas, ki delamo, so zagotovo pred človekovimi pravicami tistih, ki nam škodijo,« je bil oster Bojan Jerak iz Dobrave pri Škocjanu.
Članek je bil objavljen v tiskanem Dolenjskem listu
Besedilo in fotografije: L. Markelj
