V NSRAO v Vrbino naj bi vozili tudi odpadke, ki v državi nastajajo v medicini, pri raziskovanju in v industriji.

Kompleks odlagališča NSRAO obsega: 1. Upravno servisni objekt 2. Tehnološki objekt 2.1-Vstop v nadzorovano območje 2.2-Tehnološki objekt 3. Odlagalni objekt z odlagalnim silosom in halo nad silosom (foto: spletna stran ARAO)

Pripravljalna dela za gradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki jih je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) na Vrbini pri Krškem začela marca, so se 23. avgusta končala. Skupaj z davkom so stala nekaj manj kot 670.000 evrov.

Odlagališče naj bi začeli graditi prihodnje leto. Poskusno naj bi začelo obratovati leta 2021.

Predobremenilni nasip

Na trdno podlago, s katere so predhodno odstranili humus in nanose melja, pa so izvajalci navozili utrjeno gramozno gradivo in zgradili predobremenilni nasip. V nasip, ki je viden kot peščena površina med poslovno stavbo podjetja Kostak in NEK, so skupaj vgradili nekaj manj kot 90.000 kubičnih metrov gramoznega gradiva.

Predobremenilni nasip, ki je pri zaščiti jedrskih objektov običajen varovalni ukrep, naj bi to zaščitil tudi v primeru največjih možnih poplav.

Dela potekajo nekoliko počasneje

Z ARAO so sredi avgusta sporočili, da celotni projekt odlagališča napreduje, vendar zaradi vsakoletnega poznega zagotavljanja sredstev nekoliko počasneje, kot je bilo prvotno predvideno.

Glede na potek projekta bi lahko gradbeno dovoljenje dobili prihodnje leto. Poskusno obratovanje odlagališča bi bilo možno leta 2021, kar pomeni, da bi ob navedenem poteku potrjeni načrt naložbenega programa prekoračili za približno eno leto.

Po podatkih ARAO naj bi celotna naložba brez hrvaške soudeležbe stala približno 160 milijonov evrov. Z odlaganjem hrvaškega dela odpadkov iz krške nuklearke bi se naložba podražila za 20 milijonov evrov, slovenski stroški pa bi se v primeru hrvaškega sodelovanja znižali na slabih 100 milijonov evrov.

V okviru projekta NSRAO za zdaj načrtujejo gradnjo prvega od štirih možnih silosov. Naložbo nameravajo v štirih petinah pokriti s sredstvi sklada za razgradnjo krške nuklearke, preostalo pa z državnim oz. s proračunskim denarjem.

Možna dva scenarija uporabe

Gradnjo odlagališča načrtujejo po dveh scenarijih, in sicer:

  • Po prvem naj bi tam odlagali slovensko polovico omenjenih odpadkov krške nuklearke in tovrstne odpadke, ki v državi nastajajo v medicini, pri raziskovanju in v industriji.
  • Drugi scenarij predvideva, da bi po meddržavni pogodbi pri projektu sodelovala tudi Hrvaška in da bi v odlagališču na Vrbini poskrbeli še za njeno polovico nuklearkinih jedrskih odpadkov.

Kako bo izgledalo odlagališče NSRAO si lahko pogledate tukaj.