Zgodbe iz gozda

pixabay.com

Na Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine odslej tudi slovenski bukovi gozdovi

Prvinski bukovi gozdovi s Kočevskega in Notranjske se s tem pridružujejo Škocjanskim jamam kot doslej edinemu slovenskemu naravnemu spomeniku, ki si je pred 30 leti prislužil vpis na Unescov seznam svetovne naravne dediščine.

Na Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine so odslej tudi slovenski bukovi gozdovi. Pragozda Krokar in Snežnik – Ždrocle se s tem pridružujeta Škocjanskim jamam kot doslej edinemu slovenskemu naravnemu spomeniku, ki je na Unescovem seznamu.

V poljskem Krakovu je potekalo zasedanje Unescovega odbora za svetovno dediščino, na katerem sodeluje okoli 3000 udeležencev iz več kot 130 držav. V prvem delu srečanja so se posvetili ogroženi svetovni dediščini, v drugem pa so strokovnjaki odločali o vpisu novih lokacij na Unescov seznam. Na seznam so dodali tudi slovenska pragozda kočevski Krokar in Snežnik-Ždrocle, saj gre za starodavne in prvinske bukove gozdove. Slednji leži v neposredni bližini meje s Hrvaško in je del območja, o katerem je razpravljalo mednarodno arbitražno sodišče in je bilo dodeljeno Sloveniji. Trenutno je na Unescovem seznamu 1073 lokacij po vsem svetu, od tega 55 ogroženih. 832 je zaščitenih kulturnih objektov, 206 naravnih območij ter 35 mešanih območij v kar 167 državah

Lepa gozdna zgodba: V Indiji v 12 urah zasadili 66 milijonov dreves

Zadnje dni je splet preplavila zgodba o tem, kako je 1,5 milijona prostovoljcev v Indiji v pičlih 12 urah zasadilo 66 milijonov dreves. Indija je v okviru priprav na oblikovanje pariškega sporazuma napovedala, da bo svoje gozdove do leta 2030 razširila na dodatnih pet milijonov hektarjev površin. Akciji so se pridružili tudi otroci in ostareli ter med 7. uro zjutraj in 19. zvečer posadili 66,3 milijona sadik. Prostovoljsko akcijo je organizirala vlada zvezne države Madhya Pradesh, njen prvi mož Shivraj Singh Chouhan pa je dan označil za zgodovinskega.

Zanimivosti o slovenskih gozdovih

  • Slovenijo prekriva 11.820,2 km2 gozdov, kar predstavlja 58,3 % celotne površine. Slovenija se v Evropski uniji uvršča na četrto mesto po gozdnatosti za Finsko, Estonijo in Latvijo. V zasebni lasti je 75 % gozdov, 25 % jih je v lasti države in občin. Povprečna gozdna posest je velika 2,5 ha in je razdeljena na več ločenih parcel. Gozdove ima v lasti preko 461.000 lastnikov in solastnikov.
  • V slovenskih gozdovih raste 950 rastlinskih vrst. Od tega je 71 drevesnih vrst (10 iglavcev in 61 listavcev).
  • Gozd je dom 95 vrstam ptic, 70 vrstam sesalcev, 17 vrstam dvoživk in 10 vrstam plazilcev.
  • Naši gozdovi letno porabijo okoli 7,5 milijona ton ogljikovega dioksida, katerega del se veže v les, in proizvedejo okoli 5,5 milijona ton kisika. V svetovnem merilu predstavljajo pomemben ponor ogljikovega dioksida.

Ali ste vedeli …

…  da 1 hektar gozda v Sloveniji v povprečju letno v nadzemni in podzemni masi akumulira 9 ton CO2?

… da so iglavci v Evropi v zadnjih 200 letih izpodrinili listavce na kar 633.000 km2 površine in da skladiščijo 3 milijarde ton toplogrednega ogljika manj, kot so ga leta 1750?

… da po mnenju nekaterih raziskovalcev iglavci absorbirajo več sončne svetlobe in oddajajo manj vode, zato lahko vplivajo na segrevanje ozračja?

… da ena kaplja mineralnega olja onesnaži 25 litrov vode do te mere, da je nezdrava za pitje?

… da en liter olja, izlitega v kanalizacijo, naredi madež na 1 hektarju vodne površine?

… da je bilo v 2014 izvoženih kar 47 % proizvodnje gozdnih sortimentov?

… da imamo v Sloveniji po mnenju okoljskih in drugih strokovnjakov danosti za vsaj 10.000 novih delovnih mest v dejavnosti predelave lesa?

Varujmo naše gozdove, ki so hkrati pljuča matere zemlje.

N. N.