Zbiratelji podpisov, večinoma precej širši javnosti neznane nevladne organizacije, so včeraj v državni zbor po lastnih navedbah prinesle večje število overjenih podpisov državljanov pod zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli Zakona o vodah. Po njihovih navedbah naj bi bilo podpisov okoli 48 tisoč, državni zbor pa bo po preverjanju moral razpisati zakonodajni referendum. Kdaj bo ta, je neznanka, se pa mora referenduma udeležiti okoli 340 tisoč državljanov, večina jih bi morala glasovati proti noveli, da bi bil referendum tudi uspešen.
Novelo Zakona o vodah so pripravili na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi mag. Andrej Vizjak. Znano je, da so spremembe pripravili na pobudo občin.
Podpisniki za referendum zavedeni
Ob včerajšnji vložitvi podpisov so na ministrstvu zapisali obžalovanje, da so bili podpisniki referenduma, ki so želeli zaščititi pitno vodo, zavedeni. Dejstvo je, da so se aktivnosti v povezavi z Zakonom o vodah, katerega namen je zaščita voda in protipoplavna varnost, spolitizirale in da žal ne gre več niti za strokovno vprašanje niti za aktivnosti civilne družbe.
Neposredno aktiviranje strank opozicije (kot sledi iz poziva SD v nadaljevanju) pri zbiranju podpisov kaže na to, da sta se zakon in pitna voda zlorabila v politično agitiranje.
“Obžalujemo, da so bili podpisniki žal zavedeni s strani predlagateljev referenduma. Svojega podpisa tako niso oddali za zaščito pitne vode, kot so jih prepričevali predlagatelji referenduma, ampak proti dodatni zaščiti pitne vode, proti večji poplavni varnosti in proti zaostrovanju pogojev za gradnjo na območju priobalnega pasu,” so zapisali na ministrstvu.
Kaj v resnici določa novi Zakon o vodah?
Novi zakon o vodah, ki ga rušijo predlagatelji referenduma, omogoča večjo poplavno varnost, saj prinaša dodatna finančna sredstva za vzdrževanje vodotokov in zagotavljanje poplavne varnosti velikemu številu državljank in državljanov.
Z novim zakonom je pitna voda še dodatno zaščitena, saj se zaostrujejo pogoji za gradnjo na priobalnih zemljiščih. Industrijskih objektov na tem območju ne bo več mogoče graditi, pa tudi vsi ostali posegi na priobalnem pasu bodo pod strožjim nadzorom. V primeru negativnih vplivov na vode in okolje omenjeni posegi ne bodo možni.
Z novim zakonom je onemogočena privatizacija vode. Vodni viri bodo zaščiteni še bolj, kot doslej. Novi zakon o vodah namreč prepoveduje gradnjo zasebnih objektov na priobalnih zemljiščih.
Slovenske reke, jezera in morje bodo z novim zakonom o vodah dodatno zaščiteni, občinam pa bo olajšan dostop za vzdrževanje in urejanje vodotokov oz. priobalnih zemljišč ter postavitev nujno potrebne javne infrastrukture.
Takšna zavajajoča sporočila so državljanom pošiljali iz SD:
M. P.
