Večina javnih uslužbencev je z novim letom deležna višjih plač. To velja tudi za policiste. Plače so višje po novembrskem sporazumu med vlado in sindikati javnega sektorja, ločeno pa tudi s policijskima sindikatoma.
Letošnja povišanja plač in dodatkov bodo pomenila okoli 320 milijonov evrov več za plače v javnem sektorju, denar za to je treba zagotoviti iz državnega proračuna. Hkrati so že sprejete ali pa vsaj napovedane tudi nove podražitve.
En plačni razred, ki za posameznika pomeni približno 4 odstotke višjo plačo, pridobivajo vsi zaposleni v javnem sektorju – z izjemo zdravnikov, funkcionarjev, direktorjev in ravnateljev. Tem so se plače zvišale že pred nekaj meseci.
Nekaterim javnim uslužbencem pa se bodo plače izboljšale za dva, tri ali celo štiri plačne razrede, vendar ne takoj z novim letom, temveč postopno do septembra 2020 – za drugi plačni razred bo to 1. novembra 2019, za tretji pa 1. septembra 2020.
Za zaposlene na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda bo januarski dvig za en plačni razred edino povišanje. Izjema so le tisti, ki v okviru odprave plačnih anomalij v letu 2017 še niso bili deležni nikakršnega izboljšanja in bodo skupaj pridobili dva plačna razreda.
Zaposlenim nad 26. plačnim razredom se bodo plače povečale za dva, tistim z znanstvenim magisterijem, doktoratom in specializacijo pa za tri plačne razrede.
Prav tako s septembrom bodo višji dodatki na nočno, nedeljsko in praznično delo. Uvaja se tudi jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe, odpravnina ob upokojitvi pa bo namesto zdajšnjih dveh znašala tri plače.
Zaposleni z minimalno ali nižjo plačo so sicer decembra prejeli še poračun za višji regres v višini dobrih 200 evrov bruto.
V ločenih pogajanjih z vlado sta policijska sindikata poleg dviga za en plačni razred in višjih dodatkov, ki za policiste veljalo s splošnim sporazumom, dogovorila še, da bodo v naslednjih treh mesecih naročili analizo zunanje neodvisne institucije, ki bo po dogovorjenih kriterijih ocenila zahtevnost in primerljivost poklica policista, ter se zavezali, da bodo rezultate analize spoštovali pri dvigu plač.
To je bil tudi edini “uspeh” policijskih pogajanj, 4-odstotno povečanje (policijskih) plač in višji dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo so jim bili zagotovljeno že prej, tako, kot vsem ostalim zaposlenim v javnem sektorju.
S 1. januarjem so višje plače tudi v socialnih zavodih, ki pa se ne financirajo v celoti iz državnega proračuna. Tu pa se je zataknilo, saj vlada denarja za njihove plače ni zagotovila. Gre za domove za starejše, zdravstvene domove in podobne socialnovarstvene zavode, ki se delno financirajo iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pa tudi z doplačili storitev. ZZZS v finančnem načrtu za leto 2019 nima predvidenih sredstev za pokritje s sindikati dogovorjenih višjih plač.
Zato so v resornem sindikatu napovedali višje oskrbnine v domovih za starejše in ostalih zavodih, kjer gre za več kot 20.600 stanovalcev.
Tudi zato je oskrbnina v skoraj vseh domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih s 1. januarjem (zlasti zaradi večjih stroškov dela) višja za dva odstotka. Obstaja tudi možnost medletnega vnovičnega dviga cen oskrbnine.
V javni sektor spadajo tudi zaposleni na RTV Slovenija. Zaradi višjih plač se tudi tu pričakuje dvig rtv-prispevka. Pričakovan je tudi dvig dodatnega zdravstvenega zavarovanja.
Minimalna plača pa se je s 1. januarjem povečala za 29 evrov neto oziroma 4,5 odstotka, iz 638 evrov na 667 evrov neto. To velja za vse zaposlene, tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu.
M. P.
