V sredo je bila v Državnem zboru RS več kot 15-urna razprava o interpelaciji zoper delo in odgovornost ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. To je bila že druga v tem mandatu. Osnovno sporočilo, ki nam ga je ministrica poslala, pa je bilo, da smo za dolge čakalne dobe za preglede pri specialistih in posege krivi kar – mi sami. Javno zdravstvo pa je dobro.
Čakalne dobe višje za 31 in 75 %
Pri tem smo izvedeli, da so se čakalne dobe v zadnjih treh letih, odkar ministrica vodi ta resor, drastično podaljšale. Če to ponazorimo s številkami. Na dan 1. 9. 2014 je bilo vseh čakajočih za preglede v specialističnih ambulantah 92.510. Na dan 1. julij 2017 pa je bilo teh že 121.412. Povečanje je bilo 31-odstotno.
Nad dopustno mejo jih je 1. 9. 2014 na pregled čakalo 9.499, zdaj je bilo teh že 16.643, kar je 75 % odstotkov več.
Na najslabšem bolni in tudi zdravstveno osebje
Hkrati ima slovensko zdravstvo kar za 200 milijonov evrov izgub, izgube se prav tako drastično povečujejo. Ob tem ministrica zatrjuje, da dela dobro. Dejstvo pa je, da bi morala stvari urediti tako, da bi bile v prid tako bolnikom kot zdravstvenemu osebju. Znano je namreč, da so zelo nezadovoljni tudi zaposleni v zdravstvu. Pravijo, da so razmere kaotične, ponekod so že prav obupani. Na najslabšem v sistemu pa je osebje, ki dnevno skrbi za tisoče pacientov. Ob tem leti denar ven na vse pretege. V času razprave smo namreč slišali, da se denar nenadzorovano zapravlja za nakupe materiala, ki ga potrebujejo v zdravstvu. Cene nekaterih pripomočkov so bistveno višje od primerljivih v tujini, stvari se preplačujejo, živijo in cvetijo pa posredniki. Tudi razprav o korupciji v povezavi z nabavo nekaterih medicinskih pripomočkov namreč ni manjkalo. Hkrati omenimo še to, da je ministrica v vsega treh letih, kar vodi ta resor, samo za svetovalce zapravila 450.000 evrov.
Bolni prav nič ne skačemo in vemo, kaj hočemo: preglede in zdravje
V stranki, iz katere ministrica izhaja, so jo podprli z vsemi močmi. Eden vidnejših zagovornikov je bil tudi poslanec Jani Möderndorfer, doma sicer iz Ljubljane in znan po tem, da je po poklicu zgolj medicinski tehnik. Njegovo sporočilo pa je bilo, da bi prepovedal zbiranje podatkov o čakalnih dobah in njihovo javno objavo. Nadalje so odmevale njegove besede, da večina bolnih “preprosto ne ve, kaj hoče” in “da skačejo sem in tja”.
Skupno sporočilo je bilo torej, da smo bolni sami krivi, če tako dolgo čakamo, ob tem pa še skačemo sem in tja. Sezname o čakalnih dobah pa bi bilo treba skriti pred očmi javnosti – po sistemu, kar se ne ve, tega ni.
Kako je v Posavju?
Preverili smo, kako je z zadnjimi podatki o čakalnih dobah tako v Sloveniji kot v Posavju. Pri nas so specialistične ambulante zgolj v Splošni bolnišnici Brežice, edino tam so tudi posegi, zato se podatki o tem tudi nanašajo samo na to bolnišnico.
Iz zadnje objavljenega sporočila o spremljanju čakalnih dob, ki ga objavlja Nacionalni inštitut javnega zdravja (NIJZ), je razvidno, da je najdaljša doba za čakanje na poseg v Sloveniji kar 1764 dni. To je skoraj 59 mesecev oziroma skoraj 5 let. Na operacijo krčnih žil pa se, na primer, v Novem mestu čaka kar 876 dni ali 2,5 leta.
Pri tem smo preverili, kako je s čakanjem v Posavju. Splošna bolnišnica Brežice ni nikjer navedena kot ustanova, kjer bi se čakalo najdlje. Pri ostalih posegih pa je stanje naslednje:
- Operacija nožnega palca: 34 dni (v državi se povprečno čaka 930,4 dneva)
- Operacija krčnih žil: 34 dni (v državi se povprečno čaka 584,2 dneva)
- Operacija karpalnega kanala: 34 dni (v državi se povprečno čaka 126,9 dneva)
Pri teh posegih, ki jih meri nacionalni inštitut so Brežice med najboljšimi, čaka se najmanj. Podatkov za ostale posege, kjer bi bila navedena brežiška bolnišnica, pa ni navedenih v tem poročilu.
V Posavju torej nismo prav nič krivi za to, da so tako dolge čakalne dobe. Ne samo zaradi bolnišnice, tudi bolni nismo krivi, če moramo v Sloveniji čakati na posamezne preglede ni posege tudi do 6 let.
Poročilo o čakalnih dobah je tukaj: porocilo_nacas_1.8.2017.pdf
