Sodni svet, ki je po zakonodaji zadolžen nad strokovno usposobljenostjo sodnikov, je vrhovnega sodnika in nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo pozval, naj celovito pojasni nejasnosti glede diplome in pravosodnega izpita.
Masleša se namreč že nekaj časa dokaj očitno izogiba celovitim pojasnilom o verodostojnosti svoje diplome in izpolnjevanju meril za sodniško funkcijo, ki jo zaseda.
Si je pa Sodni svet po pilatovsko umil roke, ko bi moral sam preveriti ustreznost Masleševih potrdil o izobrazbi.
“Sodni svet v okviru skrbi za zagotavljanje javnega ugleda sodstva ter z namenom zaščite in krepitve zaupanja v sodno vejo oblasti pričakuje od vrhovnega sodnika svetnika Branka Masleše, da Sodnemu svetu in javnosti celovito pojasni nejasnosti in dvome glede veljavnosti potrdil o diplomiranju in pravosodnem izpitu, ki se pojavljajo v medijih, saj prihaja zaradi nadaljevanja nejasnosti v tej zvezi do krnitve ugleda sodnika in sodstva v javnosti,” so po zaprti seji, na kateri so obravnavali primer Masleša, sporočili iz sodnega sveta.
Javnosti namreč Masleša po tem, ko so se pojavili dvomi v njegovo diplomo in izpolnjevanje vseh meril za sodnika, še vedno ni celovito pojasnil nekaterih vprašanj. Med drugim, zakaj na njegovi sarajevski diplomi, ki jo je objavilo vrhovno sodišče, ni nobenega pečata. Prav tako ni znano, katere obveznosti je moral izpolniti, da se mu je priznal pravosodni izpit. Tega naj bi namreč opravljal le leto dni po diplomi, čeprav so takratni predpisi določali, da se ga lahko opravlja šele po dveh letih od opravljene diplome. Postavlja se tudi vprašanje, kako mu je bil sarajevski pravosodni izpit lahko priznan pri nas, če pa je vrhovno sodišče že pred časom zavzelo stališče, da pri nas veljajo le pravosodni izpiti, opravljeni v Sloveniji.
So si pa člani sodnega sveta pilatovsko umili roke, ko so se odločili, da ne bodo sami preverili, ali je Masleša ob imenovanju za sodnika izpolnjeval vse pogoje. Sklenili so namreč, da niso pristojni, da posegajo v postopke, ki so že pravnomočni, torej v postopke, ki so bili izpeljani ob imenovanju Masleše za sodnika, četudi so ti postopki prav v njihovi pristojnosti.
Z drugimi besedami to pomeni: če je bil zdravnik imenovan za zdravnika brez zdravniške licence, mu tega imenovanja ne more več nihče vzeti in lahko zdravi tudi če licence nima, ker je pač postopek imenovanja že pravnomočen.
Ali pa še bolj preprosto: šofer avtobusa lahko vozi avtobus, četudi je na delovno mesto prišel s ponarejenim vozniškim dovoljenjem, ker je pač postopek zaposlitve končan.
Tudi zato takšna odločitev že vzbuja začudenje in pomisleke znotraj samih sodniških vrst. Ustavni pravnik in dekan Fakultete za državne in evropske študije Matej Avbelj je tako v svoji kolumni na portalu Siol.net zapisal:
“Kljub temu Sodni svet zdaj poziva nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča, da javnosti celovito pojasni nejasnosti in dvome glede svoje izobrazbe, pri čemer pa očitno pride v nasprotje s samim s seboj. Če gospoda Maslešo, kot vztraja Sodni svet, napram Sodnem svetu varuje institut pravnomočnosti, potem gospod Masleša tudi nima kaj pojasnjevati javnosti in medijem. Ti so tudi dolžni spoštovati to isto pravnomočnost in za primer gospoda Masleše prav tako niso ‘pristojni’. Sodni svet bi si lahko skrajno formalistično svoje roke torej umil do konca in oštel še medije, ker so si drznili poseči v domnevo pravne pravilnosti sodnikove izvolitve.”
A. M.
