Sevnica: Daljnovod Trebnje–Mokronog–Sevnica

Fotografija je simbolična (pixabay)

Poslanec Tomaž Lisec je v poslanskem vprašanju, naslovljenem na vlado, vprašal, kako je z izgradnjo daljnovoda na območju občin Trebnje, Mirna, Mokronog – Trebelno, Šentrupert in Sevnica. Zanimalo ga je, kakšne aktivnosti potekajo v tej smeri, kako bo šlo v letu 2018 in ali so se predstavniki okoljskega ministrstva v letu 2017 srečali s predstavniki civilne iniciative Elektrika pod zemljo. Slednja namreč nasprotuje daljnovodu po zraku. Odgovor vlade je suhoparen in kaže predvsem na to, da vse skupaj stopica na mestu, mnenja občanov pa vladajočih ne zanimajo.

Poslanec Lisec je v poslanskem vprašanju uvodoma zapisal, da obstoječi daljnovod 20 kV iz RTP Sevnica do TRP Mokronog do RTP Trebnje ne omogoča kakovostne in zanesljive oskrbe območja Mirne, Šentruperta in Mokronog z električno energijo. Zaradi tega je potrebna izgradnja dvosistemskega daljnovoda 2 x 110 kV Trebnje – Mokronog – Sevnica. Spomnil je, da bo z načrtovanim novim daljnovodom omogočena boljša in zanesljivejša oskrba z električno energijo, kar je posebej pomembno z vidika uporabnikov v okviru obstoječih in predvidenih gospodarskih con v vseh občinah.

Poslanec Tomaž Lisec, doma iz Boštanja pri Sevnici.

Na podlagi tega je Lisec vlado vprašal, katere aktivnosti so bile doslej opravljene in kakšne aktivnosti vlada pri izgradnji vodovoda načrtuje v letu 2018. Zanimalo ga je še, da so vladni predstavniki lani opravili kakšen sestanek s civilno iniciativo Elektrika pod zemljo.

Območje prostorske ureditve se sicer nahaja na območju občin Trebnje, Mirna, Mokronog-Trebelno, Šentrupert in Sevnica. Dolžina trase pa je približno 23 km. Trasa načrtovanega daljnovoda, če bo potrjena v takšni obliki, pa bo imela tri razdelilne transformacijske postaje: RTP Trebnje, RTP Mokronog in RTP Sevnica.

Zaradi obstoječega daljnovoda 20 kV se sicer nekatera podjetja srečujejo s precej težavami. V podjetju Dana na Mirni imajo tako zaradi dotrajanega omrežja pogoste izpade elektrike, nihanja v napetosti pa zaustavljajo računalniško vodene stroje. Med pogostimi kratkotrajnimi izpadi elektrike se delovni proces zaustavi, in ker je treba linijo potem znova zagnati, izgubljajo čas.

Nadzemni vod vlada potrdila januarja 2017

Poslanec je spomnil, da je vlada kot najustreznejšo različico poteka daljnovoda 2×110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica potrdila januarja 2017. Šlo je za nadzemni vod. Na podlagi pripomb javnosti pa je bil daljnovod nato dodatno odmaknjen od stanovanjskih objektov. Kljub temu pa se pojavljajo zahteve civilne iniciative Elektrika pod zemljo, ki želi kabelsko izvedbo daljnovoda.

Tako bo to šlo – kdor se prebije čez ta suhoparni uradniški jezik

Vlada je poslancu nato odgovorila, da še vedno poteka izdelava poročil o vplivih na okolje in državnega prostorskega načrta, kar so začeli pripravljati v prvi polovici leta 2017, to je skoraj pred letom dni. Stvari še vedno niso zaključene, naj bi bile pa kmalu.

Nadalje so v vladi navedli, da bo  prvi četrtini leta 2018 zaključena izdelava vseh potrebnih gradiv, ki bodo pregledana s strani pobudnika in koordinatorja, nato bo organizirana javna razgrnitev izdelanih gradiv na območju vseh občin, po katerih poteka predvidena prostorska ureditev. Po javni razgrnitvi, ki bodo trajale najmanj 30 dni, pa bodo pripravljena stališča do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve in objavljena na spletu. Nato bo koordinator vse nosilce urejanja prostora zaprosil za podajo mnenj. Koordinator in pobudnik predmetnega državnega prostorskega načrta (DPN) bosta skupaj z investitorjem preučila pripombe in predloge javnosti in zavzela stališče do njih, ga v pisni obliki objavila na svoji spletni strani in ga poslala občinam. Sledila bo uskladitev z nosilci urejanja prostora in pridobitev odločbe o okoljevarstvenem soglasju ter priprava usklajenega predloga državnega prostorskega načrta in sprejem uredbe na Vladi RS.

S civilno iniciativo se niso sestali

Civilna iniciativa Elektrika pod zemljo je bila z dobrih 1700 podpisov ustanovljena v občinah Sevnica, Mokronog – Trebelno, Mirna in Šentrupert. Zavzemajo se za vkop žic na celotni trasi. Pri tem navajajo, da imajoprebivalci precej slabih izkušenj že z umestitvijo v prostor 2 x 400 kV daljnovoda Beričevo–Krško. Predstavniki okoljskega ministrstva pa se v letu 2017 s člani civilne iniciative niso sestali.

Očitno jim je bolj figo mar za želje krajanov, sicer bi ravnali drugače.

K. J.