Prvi maj skozi zgodovino
Prvi maj je poznan tudi kot praznik delavstva, ki ga praznujejo v večini držav sveta, redke izjeme so ZDA. Njegova tradicija kot mednarodnega praznika dela se začne v letu 1866 s Haymerketskim izgredom, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik. Praznik tako izvorno nosi praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Prvi maj je bil vso svojo zgodovino izstopajoči dogodek za demonstracije različnih socialističnih, komunističnih in anarhističnih skupin.
S kurjenjem kresov na predvečer praznika so delavci opozarjali na svoje pravice. Lahko bi rekli, da so vizualna opozorila, ki naj spominjajo na delavske pravice. Prvomajski kresovi so tako služili kot komunikacijsko »orodje«.
V 20. stoletju je prvi maj v Sovjetski zvezi pridobil uraden status praznika dela. Praznovanje praznika delavstva so v času hladne vojne v komunističnih državah dobila obliko velikih vojaških parad in vladno podprtih zborovanj delavstva. Vendar ne v Združenem kraljestvu in Združenih držav Amerike, zlasti slednji so pregnali praznovanje prvega majskega dne in ga nadomestili z dnevom prava, ki izkazuje pomen pravnega sistema za družbo in njeno ureditev.
Slovenski staroverci o 1. maju – staroverske šege
Slovenski staroverci so na svoji strani zapisali, da 1. maj ni zgolj spomin na turške vpade, vendar je običaj nadomestilo za ukinjeno praznovanje (po drugi svetovni vojni) kresne noči, ki se zgodi vsako leto v času sončevega obrata za god sv. Krstnika (24. junija). Praznovanje kresne noči je bil nekoč edini praznik v letu, na katerega se je človek lahko zabaval z mirno vestjo in kolikor je želel.
Kresovanje danes
Kresovanje na slovenskem je torej izjemna kulturna dediščina, ki sega daleč nazaj še v poganske čase, je o pomenu kresovanja povedal etnolog Janez Bogataj. S kurjenjem ognjev, ki simbolično pomagajo Soncu, da bi se čim bolj ogrelo in zasijalo z vso svojo močjo, torej na Slovenskem ni samo zgodovinska predstava, ampak je nadaljevanje naše tradicije z vsemi svojimi dopolnitvami in spremembami.
Danes kresovanje ne predstavlja več mističnega pomena, ampak zgolj družbeni značaj.
Po ljudskem izročilu naj bi imela kresna noč izjemen pomen, saj naj bi v njej ljudje slišali govoriti živali in nekatere rastline so v tej noči pridobile posebno moč.
V današnjih časih, kjer so delavci v večini le še strošek in sredstvo za bogatenje, se lahko opravičeno vprašamo, ali ima ta praznik sploh še kakšen pomen? Menimo, da ja, pomen tega dneva namreč je, da se zberemo ob vročem ognju, se družimo in se zavedamo pomena ognja za naše daljne in bližnje prednike, pa tudi za nas, saj tudi delavske pravice niso podarjene in nobene niso večne.
Na koncu Vas želimo še pozdraviti na novem portalu Moje Posavje. Z novo nastalim portalom se želimo predvsem približati prebivalcem in prebivalkam Posavja. Predstavljati želimo vaše osebne zgodbe, raziskovati obstoječe gospodarstvo in opozarjati na nove možnosti. Vas seznanjati z lokalno politiko, ekonomijo in poročati o življenju ljudi, ki tukaj prebivamo.
Vabljeni k branju in soustvarjanju portala Moje Posavje, kjer bomo skupaj ustvarjali zgodbe in novice iz naših krajev. Skupaj lahko naredimo več!
N. G.
