Od 27. decembra, ko je bil v Sloveniji potrjen prvi primer ptičje gripe pri poginjenem labodu grbcu, najdenem na ribnikih Pragersko v občini Slovenska Bistrica, so do zdaj okužbo s tem virusom potrdili pri 49 prostoživečih pticah, med drugim tudi v Krškem.
To je sicer za zdaj edina občina v Posavju, kjer je bil potrjen primer ptičje gripe.
Kot je včeraj objavila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so bili primeri ptičje gripe na novo potrjeni pri labodih grbcih v občinah Hoče-Slivnica, Novo mesto, Lenart, Majšperk, Maribor, Krško, Starše, Škocjan in Grosuplje.
Prav tako so bili primeri okužbe potrjeni pri rečnem galebu v Mariboru, raci mlakarici v občini Majšperk, rumenonogem galebu na Ptuju in sivi čaplji v občini Škocjan.
Za preprečevanje okužb za Slovenijo velja, da je zadrževanje perutnine in ptic v ujetništvu dovoljeno le v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami. Zaradi dobrobiti se lahko vodni perutnini omogoči dostop do vode, vendar je pri tem treba preprečiti fizični stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi.
Povsod je tudi prepovedano krmljenje prostoživečih vodnih ptic, prav tako je prepovedano vsakršno zbiranje perutnine in drugih ptic v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah.
Ptičja gripa sodi med posebno nevarne bolezni živali, katere sum ali pojav bolezni je obvezno prijaviti najbližji veterinarski organizaciji ali območnemu uradu uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Za človeka ni nevarna, lahko pa precej zdesetka perutnino.
M. P.
