Obsedenost s selfiji

pixabay.com

Po spletu je pretekli teden krožila novica kako sta mladoletni dekleti splezali na streho Osnovne šole Grm, da bi naredili nekaj »dobrih« selfijev.

Še nekaj primerov obsedenosti s selfiji

Vendar to še zdaleč ni osamljen primer kaj je posameznik pripravljen narediti za dobro fotografijo samega sebe. Za primer lahko vzamemo še dogodek preteklega poletja, ki se je zgodil v Plitviških jezerih. Turist iz Kanade je padel v 70 metrov globok prepad, zato ker je hotel narediti dober selfi. Vendar tega početja ne moremo pripisovati le najstnikom. V Plitvicah se je zaradi selfija ubil par, ki je praznoval 40 letnico poroke.

Leta 2014 je Danny Bowman prišel v številne medije zaradi samomora po neuspelem selfiju,. Danny je bil obseden z iskanjem pravega selfija in da je našel pravo sliko, je porabil tudi 10 ur dnevno, pri čemer je naredil tudi do 200 posnetkov sebe. Odvisnost do selfijev ga je izolirala od življenja in posledično je pustil tudi šolo. Samomor je na srečo preživel in danes predava o svoji izkušnji in iskanju popolnosti. Bowman naj bi bil prvi uradno diagnosticirani odvisnik od selfiejev v Veliki Britaniji in res, ekstremni primer.

Selfiji so znak resne psihične bolezni

Kamor koli se ozrete, bosta zagotovo kje opazili nekoga, ki z iztegnjeno roko pred seboj strmi v kamero svojega prenosnega telefona. Selfi ali fotografski avtoportret je z bliskovito hitrostjo osvojil družbena omrežja in tako postal fenomen, ki je zaznamoval socialno interakcijo v zadnjih desetih letih. Njegov osnovni namen je poudariti svoje najboljše poteze obraza ali telesa oziroma prikazati se v najboljši mogoči luči. Seveda pa je konc koncev cilj zbrati čim več všečkov in pozitivnih komentarjev. Mnenja se delijo, nekateri izhajajo iz stališča, da je selfi dokaz generacijskega narcisizma in moralnega razkroja, za druge pa samo stranski učinek tehnološko omogočenega samoraziskovanja. Verjetno imajo oboji prav.

Sama beseda »selfie« v angleškem jeziku zveni kot »selfish«, kar pomeni sebičen. Mimogrede, Kim Kardashian, nesporna kraljica samopromocije, je nedavno izdala knjigo svojih najljubših selfijev s kar najbolj zgovornim naslovom Selfish.

Različni raziskovalci in strokovnjaki ugotavljajo, da so selfiji izraz pomanjkanja samozavesti in iskanje pozornosti. Velikokrat izzovejo odvisnost od objavljanja, spodbujajo pretiran narcizem in zbijajo samozavest v primeru nizkega števila všečkov.

S številom všečkov, ki jih generirajo naše objave,  raste tudi občutek sreče, pri čemer smo zadovoljni le, če je ‘pozitivnih odzivov’ vse več, vse to pa vodi v stanje kratkotrajne sreče, ki temelji na pozornosti, ki jo generirajo selfiji.

Vpliv družabnih omrežij in zvezdnikov je v današnji družbi  postal tak, da vse več mladih teži k idealom, ki jih postavljajo zvezdniki in lepotna industrija. Mladi so vse bolj nezadovoljni z svojim videzom, kar vse bolj vpliva tudi na njihovo psihološko stanje in počutje.

N. N.