Krožno gospodarstvo je pojem, ki je nastal kot odziv na pritiske rastočega gospodarstva, porabo omejenih virov in povečanje števila prebivalcev na Zemlji.
Današnje gospodarstvo temelji na izkoriščanju naravnih virov, razsipavanju z energijo in proizvodnji odpadkov. Tako gospodarstvo imenujemo linearno gospodarstvo. Cilj krožnega gospodarstva pa je ohraniti vrednost materialov in energije, uporabljenih za proizvode, ter s tem zmanjšati količino odpadkov in uporabo virov.
To lahko naredimo tako, da obstoječe materiale ponovno uporabimo, jih popravimo ali recikliramo, uporabljamo obnovljive vire energije, zmanjšamo uporabo surovin, opustimo uporabo nevarnih kemikalij, …
Nekaj načel krožnega gospodarstva:
- Ravnanje z odpadki: zmanjšanje/prepričevanje, ponovna uporaba, recikliranje, kompostiranje. Temelji na konceptu ravnanja z odpadki: prepričevanje nastajanja odpadkov, ponovna uporaba in recikliranje surovin, zmanjšanje količine odpadkov, zmanjšanje količine odpadne hrane, …
- Prepričevanje nastajanja odpadkov oziroma njihovo zmanjšanje. Razlogi za to se skrivajo v sodobnem načinu življenja, ki je naravnano tako, da je potrošniku čim bolj udobno, prav vsaka reč se prodaja skupaj z veliko količino embalaže, poleg tega pa nam ponudijo marsikaj, česar sploh ne potrebujemo. Toda takšnemu življenjskemu slogu se da povsem odreči, ne da bi s tem okrnili kakovost življenja.
- Kupovanje hrane brez embalaže: Pri nas še nismo zasledili, da bi obstajale trgovine brez embalaže. Ali bomo prišli do tega koncepta še ne vemo, lahko pa kot zanimivost omenimo, da je David Edwards, bioinženir iz Harwarda ustanovil podjetje, ki izdeluje užitno embalažo za sadne sokove, kavo sladoled in druga živila. Ta užitna embalaža ni le okolju prijazna, tudi okusna je. Vsa embalaža je užitna ali vsaj biorazgradljiva. Prva trgovina brez embalaže so odprli leta 2007 v Londonu. Tam lahko kupiš žito, testenine, stročnice, riž, detergente, … v razsutem stanju. To pomeni, da si embalažo prineseš od doma, si stehtaš koliko potrebuješ in toliko plačaš. Koncept te trgovine se širi tudi drugod po svetu.
- Ponovna uporaba V želji in seveda vse večji potrebi po zmanjšanju količine odpadkov so se po svetu in tudi v Sloveniji začeli ustanavljat centri ponovne uporabe. V Posavju imamo take trgovine pod imenom Stara šola. Najdete jih v Brežicah, Krškem in Sevnici. Centri ponovne uporabe so namenjeni vsem, ki želijo pri nesti še uporabne izdelke, po simbolični ceni pa kupiti prenovljene. Zelena cena prikazuje dejanske prihranke na račun okolja in ima okoljsko-ozaveščevalni pomen.
- Recikliranje odpadne embalaže
- Zmanjšanje količine odpadne hrane Najbolj očiten, da je z našo družbo nekaj zelo narobe, so enormne količine zavržene hrane. Medtem ko izmed sedem milijard ljudi, kolikor jih prebiva na Zemlji, kar milijarda strada. Več kot tretjina svetovne proizvodnje konča v smeteh. To pomeni, da vsako leto na svetu odvržemo 1,3 milijarde ton hrane. S to hrano bi lahko nahranili tri milijarde ljudi.
- Energetska izraba odpadkov
- Zasnova izdelkov brez odpadkov (in še bi lahko naštevali)
Posvet o krožnem gospodarstvu v Posavju
Preteklo sredo je v Brežicah potekal posvet o krožnem gospodarstvu. Udeleženci so razpravljali o prehajanju Slovenije in Posavja v zeleno gospodarstvo in so spoznavali primere dobre prakse posavske regije. Posvet je organizirala Regionalna razvojna agencija Posavje.
V Posavju je štirinajst podjetij vpisanih v katalog družb z okoljskimi priznanji. Na posvetu so izpostavili krški podjetji Kostak in Vipap Videm ter Tanin iz Sevnice. Kostak izstopa s sodobno in zmogljivo sortirnico odpadkov. Vipap predeluje in uporablja kot surovino star papir, s čimer v podjetju nadomeščajo kot surovino celulozo. Tanin v proizvodnji zelo varčno predeluje les in je pri tem razvil izjemno zaprt proizvodni krog, saj učinkovito uporablja vmesne ostanke iz svoje proizvodnje kot surovino za svoje naslednje izdelke.
Komunala Brežice letno organizira preko trideset družbeno odgovornih projektov, s katerimi tudi spodbuja k skrbi za okolje. Med temi projekti je npr. projekt Prinesi-odnesi. V njem gre za to, da na brežiški tržnici na določene dni občani lahko oddajo svoje predmete, ki jih ne uporabljajo več, in tam vzamejo nekaj drugega, kar potrebujejo. Skozi to izmenjavo je šlo doslej že preko 20.000 kosov najrazličnejših stvari, od oblačil do pohištva in tehničnih predmetov.
Slovenija po vzoru nekaterih drugih držav pripravlja Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo in ta dokument bo sprejela v začetku prihodnjega leta. Slovenija bo druga država v Evropi, ki bo sprejela tak dokument.
Na posvetu so kot pomemben dejavnik za uspešno uvajanje krožnega gospodarstva omenili »krožno kulturo«, tj. splošno zavedanje o neizbežnosti trajnostnega načina gospodarjenja.
Posveta sta se udeležila tudi župan občine Brežice Ivan Molan, ki je nagovoril zbrane, in župan občine Kostanjevica na Krki Ladko Petretič.
Prehod v zeleno gospodarstvo med drugim zahteva spremembo današnjih modelov proizvodnje ter vzorce potrošnje v bolj zelene in trajnostne oblike, podpiranje ekonomske spodbude in razvoj okoljsko manj obremenjujočih tehnologij in inovacij, izboljšanje upravljanja virov in politike ravnanja z zemljišči, vodami, odpadki in energijo. Vlada je na svoji strani obljubila, da bo država z izvedbo ukrepov predvidenih v okvirnem programu ustvarila ustrezne pogoje za trajnostno rast in razvoj ter usmerjala proces prehoda v zeleno gospodarstvo. Videli bomo, če bodo ustvarjeni pogoji za možnosti razvoja zelenega gospodarstva.
Vir: Ekošola in Circual Chagne
N. N.
