»Ljudem na Dolenjskem, Kočevskem, v Beli krajini in Posavju želimo sporočiti, da obstaja v Ljubljani politična stranka, NSi, ki jih razume, jih podpira, ki ima rešitve, ki se zaveda, da jim je treba zagotoviti varnost« je poslanka in podpredsednica Nove Slovenije Vida Čadonič Špelič poudarila na novinarski konferenci o rešitvah NSi za romsko problematiko.
»Ko nam vladajoči očitajo, da smo nestrpni, odgovarjamo z zakoni, ki pomenijo rešitve za romske otroke. Če že kdo reče, da smo nestrpni – da, nestrpni smo do kriminala, ne želimo, da so ljudje ustrahovani, ne želimo, da se otroci rojevajo v družine, v katerih nimajo prihodnosti« je bila odločna poslanka in dodala: »Nasilju je treba odločno reči NE. Ni prostora za nasilje, in to je treba konkretno z zakoni pokazati, da je davkoplačevalski denar, ki ga plačujemo vsi, ki hodimo vsak dan hodimo delat, namenjen razvoju otrok in družin, ne kriminalu.«
Velik del Slovenije tega ne čuti kot problem, na jugovzhodu Slovenije pa so zaradi romske problematike velike težave. »Ljudem je treba dati upanje, da se bo enkrat začelo te probleme reševati,« je dejala Čadonič Špelič.
Spomnila je na poletje 2023, ko so župani predlagali zakonske rešitve, da bi vendarle nekaj premaknili. Koalicija je to zavrnila z obljubo, da bo prišla s svojimi rešitvami. Ker se to ni zgodilo, je NSi lani sredi leta vložila svoj sveženj zakonov. Vladna koalicija jih je zavrnila, do danes pa ni storila nič. »Namesto tega se dogajajo večje in večje težave. Ljudje kličejo, pišejo in si želijo ukrepov,« je opozorila poslanka Čadonič Špelič in spomnila na nov incident v Beli krajini, ko je morala v Metliki vrata zapreti državna institucija, center za socialno delo, ker se boji teh posameznikov. »Da se morajo zaposleni v državni ustanovi bati za svoje življenje, je nedopustno,« je še dejala poslanka.
Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda, Nataša Avšič Bogovič, se je včeraj odzvala na vložitev zakonodajnega svežnja NSi-ja. Izjavila je, da gre pri tem za “hinavščino” in dodala, da predlogi niso ustavno vzdržni. Po njenih besedah koalicija pripravlja zakonodajo na področju romskih vprašanj, ki bo kmalu v obravnavi. Poudarila je, da so rešitve dobre ter da so z njimi seznanjeni tudi lokalni predstavniki NSi-ja.
Rešitve NSi v šestih zakonskih predlogih
Rešitve v okviru treh zakonov s področja socialne in družinske politike bi uvedle ukrep, po katerem bi upravičenci izgubili denarni otroški dodatek oziroma socialno pomoč ter jih namesto tega prejemali v obliki dobrin, če njihovi otroci ne bi obiskovali šole. “Prepričani smo, da bi tem otrokom in nevestnim staršem bolje pomagali, če jim ne bi nakazovali denarja, ki ga zagotavljamo mi, ki delamo vsak dan, temveč bi ga zagotovili v obliki dobrin. Želimo si, da otroci hodijo v šolo, ne pa da beračijo pred trgovskimi centri,” je poudarila Čadonič Špelič.
Po njenih besedah želi NSi s spremembo kazenskega zakonika doseči, da bi za svoja dejanja odgovarjali tudi mladoletniki, “da bi torej lahko sankcionirali tudi starejše mladoletnike z zaporno kaznijo.”
Kot je pojasnila, je sprememba zakona o voznikih nujna, saj se po njenem mnenju Romi posmehujejo sistemu in s svojo nevarno ter nezakonito vožnjo ogrožajo tako svojo kot tudi splošno varnost. “Si predstavljate, da nekdo 35-krat stori prekršek z avtomobilom, pa ni kaznovan, ker se od socialnih transferjev ne trgajo kazni? Kakšno sporočilo s tem pošiljamo? Da pred zakonom nismo vsi enaki,” je opozorila. Zato NSi predlaga, da bi vozniški izpit lahko opravljal le tisti, ki je zaključil vsaj sedem razredov osnovne šole, “da je pismen in razume, kaj pomeni (ne)odgovorna vožnja.”
Sprememba zakona o osnovni šoli bi po njenih besedah omogočila učinkovite vzgojne ukrepe za učence, ki predstavljajo nevarnost za okolico, “da bi se lahko šolali od doma ali v posebni instituciji, namesto da bi cel razred ali celo šola postala ujetnik nasilneža.”
V NSi opozarjajo, da vlada Roberta Goloba ne ukrepa glede težav večinskega prebivalstva ter daje prednost posameznikom, ki ogrožajo skupnost. Če vlada ne bo ukrepala, bo NSi ob prevzemu oblasti sama vložila potrebne zakonske spremembe, da prepreči zlorabe in zagotovi enakost pred zakonom.
