Skupina GEN-I je priznala, da je bila plača nekdanjega predsednika uprave Roberta Goloba od maja lani naprej nad mejami, ki jih dovoljuje zakon za direktorje državnih podjetij (t. i. Lahovnikov zakon), torej, da so Golobu izplačevali previsoko plačo.
Postavlja se vprašanje, kdaj namerava Golob denar vrniti.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je namreč v začetku decembra na podlagi informacij, da Golob prejema višjo plačo, kot jo dovoljuje zakon, uvedlo prekrškovni postopek zoper nadzornike GEN-I. Dodatno je pozvalo, naj nadzorniki GEN-I preverijo skladnost izplačil vodilnim v družbi. Odgovorni se najprej niso odzvali, zdaj pa naj bi se vendarle, je pretekli teden sporočilo ministrstvo.
Pri tem so nadzorniki podjetja po navedbah ministrstva priznali, da jih kot podjetje, ki je večinsko v državni lasti, zavezuje Lahovnikov zakon, in sicer od 17. maja lani naprej, ter morajo tako posledično višine plače uskladiti s tem zakonom. Še več. GEN-I je v pretežno državni lasti ves čas veljave Lahovnikovega zakona, to je od leta 2009, kar pomeni, da jih zakon glede Golobove plače zavezuje tudi za čas pred 17. majem.
Zdaj se zato postavlja vprašanje, kdaj namerava Golob vrniti preveč izplačane plače in kdo ga bo v to prisilil, če zakona ne bo upošteval.
Samo od leta 2020 je Golob vsak mesec prejel okoli 18.000 evrov neto, po Lahovnikovem zakonu pa bi jih lahko največ 16.240 evrov bruto. Interni dokumenti GEN-I še kažejo, da se mu obeta tudi visoka nagrada: 1,2 milijona evrov za leto 2022. Gre za sklep skupščine GEN-I, zapisan v Golobovi individualni pogodbi, po informacijah Siola pa mu nagrada pripada tudi, če ostane brez pooblastil predsednika uprave. Očitno se je torej Golob zavaroval v primeru, da bi ga ta ali druga vlada zamenjala na čelu uprave GEN-I.
M. P.
