Vlada Roberta Goloba je v zadnjih tednih potegnila vrsto potez, ki bi jih lahko označili kot poteze, ki državo vračajo nazaj v socializem. Pri tem ji očitno pomaga tudi opozicijska NSi, ki v zameno za nekaj dobro plačanih funkcij njenih članov v državnih podjetjih preprečuje učinkovit nadzor opozicije nad delom vlade.
Vladnih potez, ki spominjajo na nekdanji socializem, je bilo v zadnjem času cela vrsta. Tako je vlada več kot očitno stopila v odkrit spopad z gospodarstvom in podjetniki, ki jih očitno vidi kot nekakšne grde kapitaliste in jim namesto, da bi jim pomagala, nalaga nove obveznosti. Med drugim je brez vsakršnih analiz, kaj bo to prineslo, za 100 evrov zvišala minimalno plačo, s čimer med državljane uvaja nekakšno uravnilovko v smislu “Vsi (v plačah) enaki, vsi revni”.
V neke druge čase nas vlada vrača tudi z odločitvijo, da bo za nekdanjega šefa Udbe, politične policije, ki je desetletja preganjala drugače misleče državljane, Janeza Zemljariča organizirala pogreb z državniškimi častmi. Nato je tukaj še arbitrarna ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, kjer smo verjetno edina država na svetu, ki ukinja muzej o svojih temeljih, na katerih je nastala.
Ob teh potezah, ki državo več kot očitno potiskajo v neke druge čase, je zanimivo, da vladi, kot se reče, štango drži opozicijska NSi, ki vsaj javno temelji na vrednotah, ki so pomenile prelom z nekdanjim socialističnim sistemom. Tako Nsi ne želi prispevati poslanskih podpisov za preiskovalno komisijo, s katerimi bi opozicija začela preiskovati domnevno koruptivne posle Roberta Goloba in Gen-i v Srbiji in na Kosovem, onemogoča učinkovit parlamentarni nadzor nad varnostno-obveščevalnimi službami in nasploh na trenutke glasuje nenavadno usklajeno z vladno koalicijo.
Vse to kaže, da ima NSi nekakšen tihi dogovor z vlado o nenapadanju, očitno v zameno, da vlada ne zamenja nekaterih ljudi NSi v državnih podjetij. Tako je vidni član NSi Valentin Hajdinjak še vedno predsednik uprave državnega Darsa, svoje položaje v nadzornih svetih državnih podjetij so obdržali tudi nekateri drugi člani NSi ali vsaj ljudje, ki so ji blizu.
A zgodovina nas uči, da se takšno sedenje na dveh stolih do zdaj ni izplačalo še nobeni stranki, zato se v NSi ne bi smeli pretirano čuditi, če se na naslednjih volitvah znova znajdejo zunaj parlamenta.
Aleksander Matejčič
