Prebivalce Senovega in Spodnjega Starega Gradu že nekaj let moti nenadzorovan raztros gnojevke iz okoliških kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z intenzivno govedorejo. Opozarjajo, da raztros med kmeti ni usklajen, kar prinaša večdnevni smrad in zmanjšuje kakovost vsakdanjega življenja.
O tem so pretekli teden razpravljali in iskali rešitve tudi na posvetu, ki ga je pripravila Občina Krško.
Na vse skupaj je sicer že pred časom opozorila svetnica v občinskem svetu Občine Krško iz vrst SDS Milena Bogovič Perko. Slednja skuša tudi zbližati obe strani, torej kmete in prebivalce, pri čemer je med drugim na Občino Krško podala pobudo, da bi ta po vzoru kar nekaj občin v Sloveniji sofinancirala nabavo preparatov, ki za polovico do dve tretjini zmanjšajo smrad pri polivanju gnojevke.
Da slednje drži, so na omenjenem posvetu krške občine potrdili tudi strokovnjaki. Rok Mihelič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je tako dejal, da je za preprečevanje širjenja neprijetnih vonjav z gnojevko pomembna najprej higiena v hlevu ter kakovostna prehrana živine, gnojevko pa je treba tudi pravilno skladiščiti. Izpostavil je, da se lahko že pri krmljenju živine in med skladiščenjem gnojevke doda snovi, ki usmerjajo fermentacijo gnojevke, ta pa nato nje sprošča toliko smradu.
Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije je menil, da smradu v kmetijstvu nikoli ni mogoče v celoti preprečiti, lahko pa ga zmanjšamo ali preusmerimo stran od naselij. Med možnimi rešitvami je tudi on izpostavil pravilno načrtovanje krmljenja in vzdrževanje čistoče v hlevih in skladiščih za krmo ter uporabo dodatkov za gnojevko.
Specialistka za poljedelstvo in travništvo pri Kmetijsko-gospodarski zbornici Slovenije (KGZS) Mateja Stergulec je kot eno od možnih rešitev izpostavila tudi razvoz gnojevke s cisternami z vlečnimi cevmi, ki dokazano zmanjšajo smrad. Da uporabljajo prav takšne cisterne, je sicer poudaril svetovalec direktorja Farme Ihan z obratom na Pristavi Anton Ilc. Kot je dejal, so vzpostavili zaprt sistem, gnojevko pa razvažajo z vlečnimi cevmi, s čimer so vplivi na okolico bistveno manjši.
Na občini se sicer glede pobude Milene Bogovič Perko, da bi občina sofinancirala pripravke, ki zmanjšujejo smrad zaradi gnojevke, še niso konkretno izrekli, so pa pred časom dejali, da bi bilo takšno sofinanciranje morda mogoče nekoč v prihodnje.
M. P.
