Ob prenovi Mencingerjeve hiše je javnost navdušilo odkritje niza renesančnih portretov, ki so skriti pod ometom ene od soban v prvem nadstropju t.i. severne hiše dočakali 21. stoletje. Na podlagi prvih analiz so bile poslikave umeščene v čas, ki ga je v Krškem zaznamoval tudi protestantizem. S portreti v Mencingerjevi hiši se je v letu, ko obeležujemo 500 let od prvega odkritega dejanja, ki je sprožilo reformatorsko gibanje po celotni Evropi, raziskovalno ukvarjala dr. Barbara Murovec, predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta na ZRC SAZU.
Mestni muzej Krško v Mencingerjevi hiši, pri prenavljanju katere so pred nekaj leti odkrili posvetne renesančne portretne freske, danes ob 19. uri pripravlja predavanje Naslikana reformacija poznavalke slikarstva in grafike omenjenega obdobja Barbare Murovec.
Predavanja se pripravlja v okviru obeleževanja 500-letnice protestantizma v Krškem.
Po podatkih krškega muzeja so pri prenovi hiše, v kateri je živel nekdanji krški župan in pisatelj Janez Mencinger (1838-1912), odkrili ostanke kakovostne arhitekture ter kiparsko in slikarsko stavbno opremo. Med to so presenetili ostanki posvetnih renesančnih portretnih fresk z dvema grboma, ki potrjujejo domnevo, da je v hiši živela pomembna krška plemiška družina.
Na podlagi prvih analiz so strokovnjaki omenjene poslikave uvrstili v obdobje, ki ga je v Krškem zaznamoval tudi protestantizem. Poslikave, ki so jih odkrili in restavrirali med prenovo Mencingerjeve hiše, pa so po njihovi oceni tudi edinstven dokument slovenskega protestantizma in hkrati takratnega meščanskega življenja.
K. J.