Kristjani pri polnočnicah dočakali Božič

Kristjani po vsem svetu so ob polnoči pričakali Božič, s katerim obeležujejo Jezusovo rojstvo. Mnogi so se odpravili k polnočnicam, ki so letos potekale pod nekoliko milejšimi epidemiološkimi ukrepi.

Novomeški škof Andrej Saje je polnočnico daroval v novomeški stolnici, celjski škof Maksimilijan Matjaž pa v celjski.

Po besedah Sajeta je božič z notranjega, duhovnega vidika predvsem praznik upanja. “Je kot otrok, ki se rodi in je neko upanje za družino, posebej če so ga dolgo pričakovali,” je dejal za STA. Upanje je tudi nasploh sestavni del krščanske vere. “Upanje ni samo neka utopija, da bo enkrat boljše, ampak pomeni tudi naše prizadevanje, da si naredimo naš svet lepši in boljši, hkrati pa da kot verni ljudje tudi zaupamo, da Bog pomaga,” je dejal.,

Rojstvo Boga, kar naj bi se zgodilo z božičem, po besedah škofa tudi pomeni, da je Bog z ljudmi in da pomaga, kar je tudi eno od osrednjih sporočil praznika: “Mi na svoji strani odpiramo srca, priznavamo, da Bog je, in računamo, da dela za nas, on pa nam to vrača. Pri tem je to predvsem stvar vere in kdor ni veren, to morda težje razume.”

Praznik je priložnost za notranjo poglobitev vere, dobra dela in medosebne odnose.

Božič je takoj za veliko nočjo drugi največji krščanski praznik, s katerim v Cerkvi obeležujejo rojstvo svojega ustanovitelja. Na ta dan, ki je bil kot dan Jezusovega rojstva najverjetneje izbran kot nadomestek za nekdanji pogansko-rimski praznik boga Mitre, se je po zapisih iz Svetega pisma v majhnem mestecu Betlehem tesarju Jožefu in njegovi ženi Mariji rodil otrok, ki so ga v takratni skupnosti prepoznali kot novega judovskega kralja in odrešenika.

Po zapisih iz Svetega pisma je Marija dete, ki ga je rodila, povila in položila v jasli hleva, kamor so ga nato prišli obiskovat tisti, ki so verjeli, da se je rodil mesija. Motiv deteta v jaslih hleva je tudi osrednji motiv jaslic, ki jih ob božiču postavljajo verniki kot osrednji zunanji motiv praznika.

Po besedah cerkvenega zgodovinarja Metoda Benedika, ni dvoma, da je bil Jezus, od rojstva katerega v zahodnem svetu štejemo leta, dejanska zgodovinska osebnost. O njem namreč govorita judovski zgodovinar Jožef Flavij in cesarski namestnik Plinij Mlajši. Omenjata ga tudi slavna rimska zgodovinarja tistega časa – Tacit in Svetonij.

M. P.