Kljub večurni razpravi o romski problematiki, Komisija za peticije brez sklepov

FOTO: DZ RS / Matija Sušnik

Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti je na včerajšnji nujni seji razpravljala o vse bolj izpostavljeni problematiki v povezavi z romsko skupnostjo, pri čemer so poslanci obravnavali tako vprašanja varnosti kot tudi integracije. Kljub večurni razpravi predlaganih sklepov niso sprejeli, saj seja zaradi odsotnosti poslancev koalicijskih strank Gibanje Svoboda in Levica ni bila sklepčna.

Predsednik komisije Jože Tanko (SDS) je v uvodu poudaril, da so se v tem mandatu že večkrat soočili s primeri kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili posamezni pripadniki romske skupnosti. Opozoril je, da sicer obstajajo različni ukrepi, vendar po njegovem mnenju ti ne zadostujejo in ne naslavljajo težav lokalnega prebivalstva. Kritičen je bil tudi do procesiranja kaznivih dejanj, kjer po njegovih besedah pogosto ni ustreznih ukrepov.

V razpravi so sodelovali predstavniki ministrstev, policije, lokalnih skupnosti in civilne družbe. Državna sekretarka na notranjem ministrstvu Helga Dobrin je izpostavila, da ministrstvo podpira delo policije na varnostno bolj obremenjenih območjih in sodeluje pri pripravi ukrepov za integracijo. Ob tem je napovedala spremembe zakonodaje, ki naj bi pripomogle k večji varnosti in boljšemu urejanju sobivanja.

Predstavnik generalne policijske uprave Mirko Nunić je pojasnil, da policija na določenih območjih že več let izvaja posebne varnostne načrte, kar vključuje povečano prisotnost policistov.

Župani in podžupani občin, kot so Krško, Šentjernej in Brežice, so opozorili na vsakodnevne težave, s katerimi se soočajo na terenu – od vandalizma in kraj do fizičnih napadov in groženj. Izpostavili so tudi problem dolgotrajnih sodnih postopkov in neučinkovitosti pri sankcioniranju storilcev.

Predstavniki romske skupnosti in civilnih iniciativ so razpravljali o različnih vidikih problematike – od neurejenih naselij do pomanjkanja integracijskih programov. Mnenja o učinkovitosti dosedanjih ukrepov so bila deljena: nekateri vidijo ključ v izboljšanju infrastrukture, drugi v spremembah kazenske zakonodaje.

Ob koncu seje bi morala komisija odločati o več kot desetih predlaganih sklepih, ki so jih pripravili člani SDS, med drugim o pozivu vladi k pripravi celovitega zakonodajnega paketa v roku treh mesecev. Zaradi obstrukcije seje s strani poslancev Svobode in Levice pa glasovanje ni bilo mogoče. Prisotni člani komisije so se zato odločili, da bodo o sklepih odločali na korespondenčni seji.

Koalicijska poslanca sta v pojasnilu, ki ga je prebral predsednik komisije, zapisala, da obsojata vsakršno nasilje, a menita, da razprava, kakršna je bila predvidena, lahko prispeva k stigmatizaciji celotne romske skupnosti zaradi dejanj posameznikov. To je bil tudi razlog za njuno neudeležbo.