Državni zbor je zavrnili predlog zakona o načinu izgradnje infrastrukture in pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save. Po predlogu zakona o izgradnji hidroelektrarn na srednji Savi bi se koncesija podelila neposredno družbi Srednjesavske elektrarne, ki je v 100-odstotni lasti Holdinga Slovenske elektrarne, za dobo 50 let. Koncesionar bi vsako leto državi plačal 10 odstotkov vrednosti proizvedene električne energije in vodno povračilo.
Z vstopom na evropski trg električne energije je postalo za Slovenijo obvezujoče, da sama izpolni določene zahteve, če želi ohraniti energetsko samostojnost znotraj EU. Pri zagotavljanju zadostne oskrbe z električno energijo mora tako upoštevati tudi mednarodne sporazume, kot je npr. Kjotski sporazum o zmanjševanju toplogrednih plinov in ostale sprejete obveznosti.
Državni prostorski načrti za prve tri hidroelektrarne (Suhadol, Trbovlje in Renke) bi morali biti izdelani do leta 2021. Denar za gradnjo bi po predlogu zagotovila vodni in podnebni sklad; če v njih ne bi bilo dovolj sredstev, pa bi lahko vlada manjkajoča sredstva zagotovila tudi iz integralnega proračuna. Vendar je zakon naletel na ostro kritiko naravovarstvenikov in Zavoda RS za varstvo narave.
»Operativni realni objektni cilj pa je v tem trenutku izgradnja prvih treh HE (Suhadol, Trbovlje in Renke) ali derivacijska HE Suhadol na spodnjem delu koncesijskega območja na osnovi pobude za izdelavo DPN1. Začetek bo v drugi polovici leta 2013« piše na spletni strani HSE.
Vlada je sicer ves čas trdila, da je tik pred podpisom koncesijske pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, zato zakon ni potreben. Odprta vprašanja glede sklepanja pogodbe naj bi obravnavala na seji minulo sredo, ko je dogajanje zasenčil odstop premierja Mira Cerarja. Iz sporočila po seji vlade ni bilo razvidno, ali je beseda o tem res tekla.
Podporo predlogu so v sredini predstavitvi stališč poslanskih skupin poleg DeSUS izrazili še v SDS in NSi. Po besedah poslanca Tomaža Lisca (SDS) iz Sevnice je takšen zakon nujni pogoj, če želi Slovenija “resno govoriti” o energetski samooskrbi in obnovljivih virih. “Predlog zakona je zelo dobra osnova, da začnemo s konkretnim delom,” je poudaril in v imenu poslanske skupine napovedal podporo zakonu.
V SDS si želijo, da bi zakon sprejeli še v tem mandatu, saj vsak mesec nedelovanja hidroelektrarn prinaša izgubo za proračun. Lisec je ob tem poudaril, da bo brez ustrezne podpore lokalne skupnosti zakon “le mrtva črka na papirju”. Poslanec Igor Zorčič (SMC) iz Brežic pa zakona ni podprl.
Za zakon je glasovalo 26 poslancev in poslank, 29 pa jih je bilo proti
Občinskega svetnika in poslanca Tomaža Lisca smo povprašali, kaj nesprejetje zakona o srednji Savi pomeni za Posavje: »Z nepodporo temu zakonu močno izgublja tudi Posavje. Ker bi se morala v naslednjih dveh letih narediti vsa papirologija za srednjo Savo – vsaj prve HE, da bi po izgradnji HE Mokrice začeli investirati tam. Močno bi bila vpeta posavska podjetja in ljudje, ki so bili aktivni tudi pri HE na spodnji Savi.«
N. N.
