Kako je potekal običajen šolski dan pred 60 leti?

(pexels.com)

Naši šolarji so že pogumno zakorakali v novo šolsko leto. Kako poteka njihov šolski dan verjetno starši in stari starši dobro veste. O tem nam bi lahko vi kaj več povedali. Mi bomo pogledali, kako je potekal pouk nekoč.

Na statističnem uradu RS so objavili zanimiv prispevek o tem, kako je potekal običajen šolski dan v šolskem letu 1956/1957.

Opis povprečnega šolskega leta ni naveden po spominu, ampak glede na izsledke raziskovanja izvedenega 1. marca 1957 med učenci nižjih razredov tedanjih ljudskih šol. V raziskovanju je sodelovalo 12.755 učencev iz takratnih 1.187 ljudskih šol. Ankete so izpolnili učitelji, ki so prevzeli vlogo anketarja s pomočjo staršev in učenca.

Pouk se je začel 15. septembra, končal pa 26. junija. Pred kurilno sezono so učenci namesto telovadbe nosili drva v klet šole. Prvi športni dan je bilo običajno pobiranje krompirja za kmečke zadruge. Odnos do šolske lastnine je bil v 92 % dober.

Njihov  povprečen šolski dan v številkah je potekal takole:

5.45     Vstajali so precej zgodaj, 22 jih je vstalo že med 5.45 in 6.15, 21 med 6.15 in 6.45, med 6.45 in 7.15 pa nas je vstajalo največ, kar 36. Fantje so sicer vstajali prej kot dekleta.

8.00     Kar petindevetdesetim med njmi se je pouk začel en teden dopoldne, naslednji teden pa popoldne. V šolo so hodili v dveh izmenah, ki sta se menjali na dva tedna.

8.50     Čas pouka. S šolskimi potrebščinami, ki  so jih uporabljali pri pouku, so bili dobro preskrbljeni.

9.35     Malica! V vseh mestnih šolah so imeli organizirano dopolnilno prehrano in tudi šolska mlečna kuhinja je delovala. V njej so jim  pripravljali malico, ki je največkrat vsebovala mleko, kakav, kavo, surovo maslo, margarino, sir, marmelado, presno sadje, mesne izdelke..

pixabay.com

10.10      Njihov predmetnik ni bil preveč obsežen. Prvi in drugi razred sta imela na urniku: slovenščina, računstvo, risanje, petje in telovadba; tretji in četrti pa poleg teh še zemljepis, zgodovino, prirodopis in ročno delo. V prvem, drugem in tretjem razredu so imeli najraje računstvo, v četrtem razredu pa jih je najbolj zanimala zgodovina.

11.00     Zadnje ure pouka. Fantje so se učili, ker so si res želeli postati  šoferji; tisti na deželi in v industrijskih krajih so želeli postati še mizarji ali drugi obrtni delavci, fantje iz mesta pa so na drugo mesto sanjskega poklica postavili inženir tehnik.

Dekleta so želela postati šivilje ali učiteljice, tista iz mesta pa so razmišljala tudi o zaposlitvi v medicinskih poklicih.

Od slovenskega povprečja navzgor so najbolj odstopali učenci skrbnikov, ki so bili zaposleni kot trgovinsko osebje ali so bili različni strokovnjaki (ekonomisti, pravniki, zdravniki), umetniki ali administrativno in vodilno osebje.

12.00     Čas kosila doma. 34  jih je redno uživalo meso, mleko in sadje.

V prvem razredu jih 55 odstotkov ni znalo brati, v drugem je bilo takih še 23 odstotkov, v tretjem 20 odstotkov, v četrtem jih ni znalo brati še 17 odstotkov. Med tistimi, ki so se počasneje učili brati je bilo več dečkov kot deklic. Najraje so brali revijo za otroke Ciciban in različne pravljice.

Po pouku na delo

Tisti, ki so bili z dežele, so imeli doma več dela. Med njimi jih je moralo 52 % doma opravljati lahka dela, 19 % pa jih je moralo poprijeti celo za težka dela.

V industrijskih krajih so otroci delali manj; 49 % jih je opravljalo lažja dela, 9 % pa težja. V mestu jih je moralo opravljati lahka dela 38 %, težka dela pa le 2 %, drugim otrokom doma ni bilo treba delati.

Če jim je ostalo kaj energije, so se igrali kakšno igro ali se pogovarjali, 45 med njimi jih  je znalo celo voziti kolo. Smučati jih je znalo 35, plavati pa le 19. 38 jih ni znalo nič od naštetega, 9 pa jih znalo vse troje.

Pri njih je bil dan enak dnevu, tretjina med njimi je komaj čakala na poletne počitnice; nekateri od teh so se veselili počitnic na morju, drugi v koloniji, na deželi ali v mestu, večinoma pa so šli na počitnice s sorodniki. Preostali dve tretjini učencev sta bili cele počitnice doma.

Poleti  je 71 % otrok z dežele hodilo pretežno bosih (junija in septembra tudi v šolo). 75 jih sploh še nikoli ni bilo na morju, okoli 20 pa se jih še nikoli ni peljalo z avtom ali z vlakom.

Hvaležni so bili za električno energijo in vodo

Hvaležni so bili za vodo in elektriko. 63 med njimi jih je imelo v stanovanju oboje (največ takih je živelo v mestu). Kar 13 med njimi jih v stanovanju ni imelo niti elektrike niti vode. 15 jih je imelo samo elektriko, 9 pa samo vodo. Večinoma so spali v sobi, 7 pa jih spi v kuhinji ali kakšnem drugem prostoru.

V sobi so večinoma spali skupaj s starši in z otroki, starimi do 14 let. Če je bila mama pri volji, jim je prebrala najljubšo knjigo, za dekleta Sneguljčico, za fante Martina Krpana.

Svoje življenje so si brez dela in spoštovanja do lastnine in soljudi pred 60 leti težko predstavljali.

Nedvomno je za naše otroke šolski dan popolnoma drugačen. Kako zelo drugačen pa lahko presodite sami.

N. N.