V javnosti so že nekaj časa navzoče razprave o gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. Kot argumente, zakaj je gradnja potrebna, največkrat navajajo, da gre za dokaj zeleno energijo, vse večje potrebe slovenskega energetskega sistema ter prepočasen razvoj alternativnih virov energije.
Kot vse kaže, je gradnji drugega bloka naklonjena tudi nova vlada oziroma njen minister za okolje mag. Andrej Vizjak. Ta je tako ne nedavnem posvetu na temo energetike na Brdu pri Kranju dejal, da je pred Slovenijo zahtevno obdobje pomembnih naložb, ob tem pa poudaril, da si energetske prihodnosti Slovenije ne zna predstavljati brez gradnje hidroelektrarn in drugega bloka krške nuklearke.
Epidemija covida-19 je po besedah ministra razgalila našo ranljivost, saj se v Sloveniji radi zanašamo na prednosti, ki jih prinaša lokacija sredi Evrope. Vendar pa je zaprtje mej pokazalo, da to ni vedno najboljše. “Ko smo zaprli meje, so se začeli odpadki kopičiti, nastala je panika. Kaj bi se šele zgodilo, če bi se to nadaljevalo čez poletje,” je dejal.
Zato mora Slovenija po mnenju Vizjaka storiti vse, da tudi v prihodnje zagotovi stabilno energetsko oskrbo. “Na delovanje enotnega energetskega trga se lahko zanašamo v normalnih razmerah, ko pa nastanejo težave, pa bi to lahko bilo usodno,” je dejal.
Na ministrstvu zato pripravljajo strategijo razogljičenja, ki bo naslovila tudi nekatera pomembna energetska vprašanja, v javno obravnavo pa naj bi jo poslali v prihodnjih mesecih. V njej ministrstvo predvideva nadaljnje energetsko izkoriščanje slovenskih rek, med drugim dokončanje verig hidroelektrarn na spodnji Savi in uskladitev koncesijske pogodbe za srednjo Savo, pa tudi preučitev možnosti postavitve manjših hidroelektrarn.
“Prepričan sem, da razogljičenja ne moremo doseči brez drugega bloka Neka,” je dejal in poudaril, da se bo nujno na projekt temeljito pripraviti, tudi z vidika zagotavljanja dovolj usposobljenega kadra. Osnutek strategije razogljičenja sicer predvideva dve možnosti: gradnjo enega večjega bloka ali pa več manjših modularnih.
“Slovenija je in bo jedrska država,” se je strinjal državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok, ki je dejal, “da ni strahu, da ne bi na ministrstvu začeli s postopki umeščanja drugega bloka v prostor”. Ob tem pa bo nujno razmisliti o podaljšanju življenjske dobe prvega bloka in o skrbi za jedrske odpadke. Zadnja kriza je sicer po njegovem pokazala, kako robusten je slovenski energetski sistem, saj zanesljivost oskrbe nikoli ni bila pod vprašanjem.
M. P.
