Evropski poslanci so v četrtek sprejeli resolucijo o stanju implementacije zakonodaje proti pranju denarja. V razpravi je sodelovala tudi evropska poslanka Romana Tomc, ki je opozorila, da “kljub dobri zakonodaji še vedno prihaja do številnih zlorab s strani ljudi, ki imajo denar in odvetnike, da se lahko izognejo pravilom, si po svoje pišejo zakone in celo vplivajo na postopke pred sodišči.”
“Kljub dobri zakonodaji še vedno prihaja do zlorab ljudi, ki imajo denar, da se lahko izognejo pravilom”, meni Romana Tomc.
Spomnila je na zaslišanje v Evropskem parlamentu pred preiskovanim odborom PANA, ko so evropski poslanci obravnavali pranje iranskega denarja v slovenski NLB. Romana Tomc je povedala: “30.000 transakcij, milijarda evrov opranega denarja, ki je bil zelo verjetno porabljen tudi v teroristične namene in zgodilo se ni nič.”
Nadaljevala je z naslednjim odmevnim primerom: “Ravnokar v Sloveniji odmeva primer, ko je bilo podjetjem, ki so v tesni povezavi z županom Ljubljane, odpisano 29 milijonov evrov na škodo upnikov. Kot poročajo mediji, so dolžniki pred tem premoženje varno skrili na Malto, poslovanje pa poteka prek nabiralnikov in skladov neznanega porekla.”
Evropska unija ima zakonodajo o preprečevanju pranja denarja in pravila o dejanskih lastnikih podjetij. Romana Tomc je vprašala komisarko Jourovo: “Pravne podlage imamo, kar rabimo, je pošten sistem in poštene ljudi, ki bodo sposobni preiskati in obsoditi take zlorabe. Spoštovana komisarka, kaj lahko storite vi oziroma institucije Evropske unije, ko gre za takšne anomalije? Imeti bi morali moč, da bi lahko ukrepali v primerih, ko nacionalni organi odpovedo.”
Komisarka Vera Jourova je v razpravi povedala, da morajo poskrbeti za večje zaupanje ljudi.
Na konkretno vprašanje Romane Tomc pa je odgovorila, da z naslednjim letom z delom prične Evropsko javno tožilstvo, ki bo pristojno za reševanje takih primerov, ki jih države članice ne bodo mogle reševati same.
M. P.