Nova vladna koalicija, ki bo z delom začela danes (prva točka bo po napovedih kadrovanje), napoveduje več novih davkov, med drugim davek na premoženje, dodaten davek za podjetja in samostojne podjetnike ter davek na dediščino. Na Slovenskih novicah so o tem, kaj menijo o novih davkih, povprašali ekonomista Dušana Mramorja in Mateja Lahovnika z ekonomske fakultete ter ekonomista Anžeta Burgerja s fakultete za družbene vede.
Vsi trije novim davkom niso naklonjeno.
Mramor je previden s komentarji, saj je še veliko neznank, ampak logike, da bi več davkov pobrali in jih namenili za nadaljnje povečanje socialnih izdatkov ter tako s tem še povečali javno porabo in enakost dohodkov in enakost premoženja, ne podpira. Meni, da se s tem ne viša materialna blaginja ljudi, saj “se delo s takimi spremembami vedno manj izplača in izgubljamo največje talente”, ki bodo tako še bolj odhajali v tujino.
“Nisem proti davku na premoženje, tudi sam sem predlagal davek na nepremičnine, ko sem bil minister. Toda če bi višali posamezne davke, bi bilo treba te dodatne javnofinančne prihodke nameniti, na primer v raziskave in razvoj, v izobraževanje, ključno infrastrukturo. Torej v področja, kjer bi na dolgi rok najbolj povečali bruto domači proizvod in blaginjo ljudi,” je dejal.
Tudi Lahovnik je podobnega mnenja: “Pri obdavčitvi premoženja je treba upoštevati, da bo spet najbolj prizadet srednji sloj, ker so najpremožnejši svoje premoženje prenesli v davčne oaze, če imajo več nepremičnin ali finančnih naložb v Sloveniji, pa pogosto na pravne osebe. To pomeni, da če vzamemo seznam 100 najpremožnejših Slovencev, zlahka ugotovimo, da imajo velik del svojega premoženja v tujini ali pa na pravnih osebah,” je dejal.
Vsaka ekonomska politika bi morala spodbujati investicije in varčevanje, ne pa samo potrošnje, zato je uvajanje dodatnih dajatev na premoženje lahko tudi napačen signal, da se bodo tisti, ki investirajo in varčujejo, kaznovali. »Najpremožnejši se bodo temu davku tako kot do zdaj izogibali s kreativnimi načini, kot je ustanovitev raznih fundacij ali pravnih oseb v tujini, na katere bodo prenesli premoženje in se izognili davkom v Sloveniji. Ne smemo tudi zanemariti, da imajo mnogi nepremičnine na Hrvaškem in lahko pridemo v paradoks, ko bo vikend nekje v Sloveniji na Kozjanskem obdavčen, ob obali na Hrvaškem pa pri nas sploh ne, s čimer bomo spodbujali naložbe v nepremičnine drugje.”
Burger pa dodaja, da potrebe po novih davkih sploh ni. Namesto tega bi morala vlada v razmerah “visoke zadolženosti in staranja prebivalstva najprej poiskati rezerve v javnofinančnih izdatkih, da dvigovanje davkov sploh ne bi bilo potrebno”. Prepričan je, da je obdavčitev premoženja nesmiselna, razen v primeru nepremičninskega davka na vrednost zemljišča, saj splošna obdavčitev premoženja zmanjšuje spodbude za investicije, spodbuja potrošnjo in povzroča selitev premoženja v tujino, kar je ravno nasprotno od tistega, kar bi si morali želeti.
“Premoženje, kot so kmetijska zemljišča, proizvodna sredstva, poslovne objekte in muzeje, je popolnoma nesmiselno in škodljivo obdavčevati, ker s tem zaviramo gospodarsko aktivnost. V Sloveniji moramo zmanjšati davčno progresivnost, saj smo za zaposlovanje strokovnjakov v primerjavi z bližnjimi državami nekonkurenčni. Nihče ne bi smel plačati več kot 50 odstotkov davkov in prispevkov na svoje dohodke,” pravi Burger.
A. M.
