“Človek človeku sopotnik!” Sopotniki v Brežicah delujejo že šesto leto.

ZPTM Brežice

Sopotniki v Brežicah delujemo že šesto leto. V tem času smo zabeležili na tisoče prevozov, spoznali na stotine babic in dedkov ter že večkrat prevozili vse ceste v naši občini. Vse to počnemo z enim jasnim ciljem – pomagati našim starejšim. Slednji se vse pogosteje znajdejo v položaju, ko ne zmorejo več na avtobus in nimajo svojcev, ki bi jim lahko ponudili prevoz ter tako ostajajo doma, odmaknjeni od sveta. Sopotniki našim starejšim nudimo brezplačni prevoz do zdravnika, v trgovino, na banko, k frizerju ali na obisk k sorodnikom in prijateljem. Našim uporabnikom nudimo prevoz po celi brežiški občini pa vse do Sevnice in Novega mesta, ob tem pa radi povemo, da ne ponujamo zgolj prevoza, ampak se resnično trudimo, da je vožnja z nami prijetno doživetje.

 

Primer vožnje Sopotnikov

Prostovoljec Milan pelje na pot gospo Renato iz Križ. Nekaj minut pred osmo uro zjutraj pripelje na njeno dvorišče in gospa že čaka, opremljena z vso obvezno opremo za na pot. Milan ji pomaga v avto, naloži torbico ter vrečke in se že peljeta. “Kako ste kaj? Imate pa lepo vreme tu na Križah,” steče pogovor, takoj ko speljeta z dvorišča in traja vse do Brežic. Tam gospe najprej ustavi pred upravno enoto in ji pravi “srečno. Tu vas čakava, ko opravite,” Ni dolgo in že nadaljujeta pot. Naredita hiter postanek na pošti, potem pa gospo Renato pripelje še do trgovine. Tam jo pusti, da v miru opravi nakup, prostovoljec se v tem času odpelje po gospoda v Dobovo in ga pelje v brežiški zdravstveni dom. Milan spije kavo, nato mu zazvoni telefon. “Sem že končala in vas čakam pred trafiko pri Šparu,” sporoči gospa. Pripelje pred trafiko, pomaga gospe v avto, naloži prtljago in se odpeljeta. Malo po enajsti uri je gospa Renata spet doma in prva vožnja v dnevu je opravljena.

V prvih treh mesecih letošnjega leta smo opravili že 211 takšnih in podobnih voženj. Pri tem smo prevozili 8049 kilometrov in na cesti preživeli dobrih 400 ur. To nam je uspelo s pomočjo 11 prostovoljcev, za katere pravimo, da so srce našega delovanja. Vsako jutro gre eden od njih na cesto in preživi dan z našimi dedki in babicami. Prevaža jih po opravkih, se z njimi pogovarja, jih spremlja do zdravnika ali v trgovino in jim, če je potrebno, prisluhne ter ponudi oporo v težkih časih. Tako niso dnevi pri Sopotnikih nikoli dolgočasni. Srečujemo se z raznimi izzivi, vedno srečujemo nove ljudi, spoznavamo nove kraje in kar je najlepše, si med seboj pomagamo. Človek človeku sopotnik!

Vir: Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice