Iz podokoliša Krmelj v Ribiški družini Sevnica so sevniškega poslanca Tomaža Lisca obvestili, da se je konec leta 2020 ob ribnik v Krmelju naselil bober, stanje se poslabšuje, bobri se množijo in povzročajo škodo.
Poslanec Tomaž Lisec zdaj odgovore o tem, kako bo ministrstvo ukrepalo, pa tudi, kakšne možnosti imajo oškodovanci do uveljavljanja popravila škode, terja od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Bober je najverjetneje iz reke Save prišel v reko Mirno, nadaljeval pot po Mirni do Tržišča, kjer se potok Hinja izliva v reko Mirno. Po Hinji je prišel do krmeljskega ribnika.
Začel je z uničevanjem nekaj dreves, ki so jih s postavitvijo mreže nekako obvarovali. Kasneje je bilo nekaj mesecev zatišja.
Zgodaj spomladi pa se je dogajalo, da je čez noč nanesel vejevje in kamenje na področje iztoka ribnika, glodal je tudi manjše grmovje ipd.
Zaradi tega je nivo gladine ribnika vsakodnevno naraščal, posledično je voda spodžirala brežino ribnika. Bober je poleti ob ribniku skoraj popolnoma uničil dve manjši njivi s koruzo, stebla koruze pa znosil v ribnik. Ves ta čas spremljajo gibanje in populacijo bobrov ob ribniku.
Na začetku sta bila samo dva bobra. Zadnje mesece pa opažajo, da se je populacija že zagotovo potrojila.
Začeli so s podiranjem večjih dreves ob potoku Hinja. Skrbi jih, kako bo spomladi, ko bodo vode zaradi večjih količin padavin narasle. V tem trenutku je stanje že alarmantno, saj je bober ob ribniku napadel že več kot polovico dreves. Drevo, ki ga napade, zaščitijo z mrežo in ga tako obvarujejo. Kljub temu je eno drevo že podrl v ribnik, zato je v ribniku polno večjih vej z dreves in grmovja.
Bober je skopal tudi več lukenj v brežino, zato na sprehajalni stezi nastajajo luknje. Zaradi vsega omenjenega nastaja velika materialna škoda. Večajo se stroški, ki so povezani z nakupom mrež, nepotrebnimi delovnimi urami za čiščenje ribnika, popravilom brežin, čiščenjem iztoka.
Okoliški kmetje so bili poleti ob pridelek koruze, saj je bober stebla znosil v ribnik. Največja škoda, ki je skoraj nepopravljiva, nastaja zaradi dreves, ki jih uničuje ob ribniku. Na nova velika drevesa, ki ribičem nudijo senco predvsem pa skrbijo za lep ambient okrog ribnika, bodo lahko čakali 20 let.
Na nastalo situacijo opozarjajo tudi krajani, predsednica Krajevne skupnosti Krmelj in ribiči.
Opažajo, da se tovrstna problematika dogaja tudi drugje. Zavedajo se sicer, da je bil bober včasih zelo ogrožena živalska vrsta, vendar pa imajo zdaj občutek, da temu ni več tako.
Poslanec Tomaž Lisec je zato ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožeta Podgorška vprašal, kakšne ukrepe bo ministrstvo sprejelo, da se populacija bobrov ne bo prekomerno širila in s tem delala škode.
Zanima ga še, s kom je oziroma še bo ministrstvo sodelovalo pri reševanju te problematike. Pa tudi, ali imajo oškodovanci kakšno možnost uveljavljanja popravila škode.
Minister ima zdaj 30 dni časa za odgovor Tomažu Liscu. To bomo spremljali in tudi objavili.
M. P.
