S sklepom Ministrstva za kulturo je bil v torek, 22. aprila 2025, kot nosilec enote nesnovne kulturne dediščine evidentirano Društvo kmetic Brežice. Enota Priprava bizeljskega ajdovega kolača je bila vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine pod številko EID: 2-00130. Slovenski etnografski muzej, ki je Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, je oddal predlog za vpis enote na Ministrstvo za kulturo RS, pobudo za vpis predloga pa je oddal Posavski muzej Brežice.
Bizeljski ajdov kolač je slano ajdovo pecivo s skutnim nadevom in izvirna kulinarična posebnost Bizeljskega in okolice. Gospodinje so ga pekle in postregle ob različnih priložnostih. Po pričevanjih starejših krajanov je bila to značilna topla praznična jed ob veliki noči, vseh svetih, martinovem, božiču, tudi na kolinah, trgatvi ali ob začetkih del na poljih in v vinogradih, ob trgatvi, kolinah, na jožefovo (19. marec), zaključkih kmečkih del na mihaelovo (29. september) in drugih pomembnih dnevih. To krajevno značilno jed so pripravljali tudi za druge pomembnejše priložnosti in praznovanja še po koncu druge svetovne vojne.
Do danes je ostalo enako, le da ajdov kolač na tem območju nosi pridevnik bizeljski, in sicer od leta 2007, ko je Društvo kmetic Brežice začelo projekt Bizeljski ajdov kolač in sprejelo regijsko poimenovanje bizeljski. Iz doma pridelanih sestavin ga še danes pripravijo za posebne priložnosti, kot je bilo v navadi tudi v preteklosti.
V Društvu kmetic Brežice, kjer skrbijo za promocijo, predstavitev kolača in prenos te kulinarične dediščine na mlajše generacije, so v letih delovanja izpopolnili recept zanj in je danes enoten tako po izgledu kot po okusu. Na širšem območju Posavja, tako na štajerski kot kranjski strani, ajdov kolač pripravljajo z enakimi sestavinami, vendar ga ne oblikujejo z(a)vito, temveč oblikujejo kot pogačo. Torej je po sestavinah enak, po obliki pa raznolik.
Predsednica društva kmetic Brežice Zdravka Kampijut pravi, da se je kmalu po drugi svetovni vojni, ko so ljudje začeli sejati razna žita in ne več toliko ajde, izročilo začelo izgubljati, poleg tega je vsaka gospodinja kolač pripravljala malo po svoje. Zato so se leta 2007 v društvu odločile, da pripravijo ocenjevanje z glavnim ciljem poenotiti način priprave kolača, kakršnega so nekoč pekle njihove babice in prababice. Tako so se dogovorile, da bo to zavit kolač, določile koliko naj bo ajdove moke, kakšna naj bo skuta, kako bogat naj bo nadev. Vsaka stvar šteje, tudi to, kako gospodinja moko popari, pomembno je tudi razmerje med ajdovo in belo moko.
Vsakoletno ocenjevanje in razstava bizeljskega ajdovega kolača je v znamenju, da bi jed zaščitili kot priznano lokalno posebnost in da bi pripravo in peko ajdovega kolača ohranili za zanamce ter hkrati izročilo, ter znanje in veščine prenašali na mlajše generacije. Hkrati je v sodobnosti bizeljski ajdov kolač pomemben del lokalne, ne samo kulinarične identitete in prepoznavnosti kraja, lokalnega okolja, regije Posavje, temveč je prepoznaven v Sloveniji. Priprava bizeljskega ajdovega kolača je nesnovna kulturna dediščina Posavja, ki jo danes nadaljuje Društvo kmetic Brežice.
Vir: Občina Brežice
