Za kaj v resnici gre v primeru rušenja ministra za okolje in prostor?
“Gre za nadaljevanje političnega boja zoper delo vlade,” tako je mag. Andrej Vizjak, zdajšnji minister za okolje in prostor, odgovoril na očitke podpisnikov interpelacije iz vrst KUL. Ti se prvenstveno nanašajo na 14 let star posnetek skrivnega in nezakonitega prisluškovanja pogovoru med Vizjakom kot takratnim ministrom za gospodarstvo in razvpitim tajkunom Bojanom Petanom, ki je prek družb v skupini DZS obvladoval Terme Čatež in jih finančno izčrpaval.
Vizjakov namen
Zgodba je dolga, epilog pa je, da se je kmalu potrdilo, da je bil dejanski Vizjakov namen, v času, ko je bil minister za gospodarstvo, to je pred 14 leti, odvrniti Petana, da bi za pridobitev lastništva uporabil denar Term Čatež v višini 30 milijonov evrov. S tem je Petan namreč nameraval odkupiti deleže hčerinskih družb in posledično finančno izčrpati Terme Čatež.
Pogovor ministra Vizjaka z Bojanom Petanom pa se je nanašal na njegov načrtovan prevzem Term Čatež, kar bi lahko preprečil le dogovor z njim.
Andrej Vizjak je o tem za Planet TV povedal: “Gospodu Petanu nisem nikoli zaupal, ker ga poznam od mladih nog. Vedno je za sabo puščal razlomljene odnose. Pred 14 leti sem želel preprečiti škodljive namere Bojana Petana, ki sem jih zaznal. Z denarjem Term Čatež je hotel to družbo spraviti na kolena, jo prevzeti. Ta družba danes stagnira in je prezadolžena.”
Poudaril je da je bil njegov namen dober, ni naredil nobene nezakonitosti, želel je zaščititi firmo, zaposlene in državno premoženje.
Petanovo lastninjenje
Prevzemanje podjetja Terme Čatež, kot ga je izvajal tajkun Bojan Petan, sega v prvo polovico leta 2006. Takratna investicijska družba Maksima ID v lasti državne Nove Ljubljanske banke (NLB) je prodala 9,88-odstotni delež v Termah Čatež. Kupec je bila zasebna tajkunska Factor banka. Do prodaje tega deleža je bila država prek svojih družb in skladov 35-odstotna lastnica čateškega podjetja. Petan je takrat prek svojih družb obvladoval približno 30 odstotkov lastništva Term Čatež. Zato je bila prodaja deleža Maksime ID za Petana ključna. Omogočila mu je, da je prek svojih družb prišel do prevladujočega oz. kontrolnega deleža v Termah Čatež. Na podlagi tega je nato lahko začel s privatizacijo družbe.
To tudi pomeni, da je bilo ravnanje vodstva NLB, ki je Petanu omogočilo prevzem družbe Terme Čatež, škodljivo. Posledično so povzročili tudi oškodovanje državnega premoženja.
Skoraj desetinski delež lastništva Term Čatež je nato v letih 2007 in 2008 zamenjal več lastnikov, ti so bili najverjetneje slamnati, šlo pa je za Erste bank AG, za katerim naj bi bila Pivovarna Laško in Boško Šrot. Naslednji slamnati lastnik je bila družba RENT-A, Towra S. A. v domeni Bogdana Pušnika. Vsi skupaj so bili tesno povezani tudi s Factor banko.
Leta 2009 pa je 9,88-odstotni delež Term Čatež pristal pri končnem lastniku, to je DZS, ki jo obvladuje Bojan Petan. Vse to nakazuje, da je šlo za dogovorjeno prodajo od začetka (Maksime ID v lasti NLB) do konca (DZS v lasti Petana).
Petan ni miroval, nadaljeval je tudi s prevzemom Term Čatež in finančnim izčrpavanjem družbe. Na podlagi sklepa skupščine Term Čatež, 29. januarja 2008, je bil izveden umik delnic Term Čatež v lasti Marine Portorož (9,76-odstotni lastniški delež) in Turističnega podjetja Portorož (7,11-odstotni delež).
Cena za delnico Term Čatež je bila 309,74 evra, skupna vrednost celotnega prenesenega lastniškega paketa je bila 31,2 milijona evrov. Podrobnejša analiza, kot so jo v tem tednu objavili v tedniku Demokracija, pa razkriva, da je bilo vse skupaj financirano s sredstvi družbe Terme Čatež. Ne sicer lastnimi, Terme so se za ta znesek zadolžile, kar pomeni, da so Terme Čatež financirale umik delnic odvisnih družb z znatnim zadolževanjem.
Šlo je za Petanovo izčrpavanje podjetja.
Razvrednotenje premoženja
Za podjetje Terme Čatež in njene lastnike, med njimi je bila še vedno država, je bil umik delnic v vrednosti 31,2 milijona evrov zgrešen in poslovno izredno slaba odločitev. To je tudi odločilno oškodovalo družbo. Škoda državi in davkoplačevalcem pa je bila povzročena tudi z razvrednotenim premoženjem Term Čatež, neizplačilom dividend in podobno.
Šlo je torej za poslovno povsem zgrešeno ravnanje Bojana Petana in njegovih pomočnikov. Petan je Terme Čatež finančno močno in usodno izčrpal in je bilo po Vizjakovih takratnih izjavah »kriminalno« in »glupo« dejanje.
Krivdo za finančno izčrpavanje Term Čatež je Bojanu Petanu in še nekaterim udeleženim je posameznikom očitalo tudi državno tožilstvo. Sodni postopek zoper Petana in soobtožene je potekal pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Primer je najbolj odmeval leta 2014, ko so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada opravili 30 hišnih preiskav in Petana tudi pridržali. Ugotovljenih naj bi bilo okoli 20 milijonov evrov premoženjske koristi. Vendar pa, kot smo tega v Sloveniji že navajeni, pred sodiščem ni bil nihče obtožen.
Prevzemanje družbe Terme Čatež je potekalo dalje, tudi nadaljnji postopki so bili, milo rečeno, neobičajni, nepregledni in prek satelitov.
Terme zadolžene in izčrpane
Analize kažejo, da so se Terme Čatež v letih od 2008 do 2013 močno zadolžile tudi zaradi financiranja konsolidacije lastništva skupine DZS, medtem ko je denarni tok (EBITDA) Term Čatež vztrajno padal. Podjetje je namesto za razvoj osnovne dejavnosti denar porabilo za financiranje konsolidacije lastništva DZS v Termah Čatež.
Danes so Terme Čatež izčrpano podjetje, v zadnjih letih poslujejo z minimalnim dobičkom oziroma izgubo in posledično ne plačujejo davka od dobička. Za investicije namenjajo malo denarja, kar se odraža tudi v njihovem razvoju.
Terme Čatež so tako danes v bistveno slabši kondiciji kot pred prevzemom, ki ga je finančno precej izčrpal.
Vizjakove napovedi iz leta 2007, da je »glupo« izčrpavati podjetje Terme Čatež z odkupom in umikom delnic v lasti Marine Portorož (9,76 %) in Turističnega podjetja Portorož (7,11 %), so se uresničile. Največ so pri tem izgubili upniki, delničarji, med njimi tudi država, zaposleni in država.
Po ocenah je država in s tem davkoplačevalci v Termah Čatež in skupini DZS izgubila več kot 100 milijonov evrov, po nekaterih ocenah celo okoli 150 milijonov.
To oškodovanje pa je tisto, kar je takratni minister za gospodarstvo Andrej Vizjak leta 2007 želel preprečiti. Po 14 letih pa mu z zvočno lepljenko nelegalnih prisluhov želijo podtakniti t. i. “glupo plačevanje davkov”.
V. S.
